STORŽIČ, 2133 m ( pristop ), Kamniške alpe - četrtek, 13.februar 1992
Sama tura na Storžič je bila čisto klasična.Iz Predvora hiter vzpon do Kališča.Pred kočo sem se usedel na klop in si skuhal juho,prebral Novice in se male ozrl po vremenu.Sijalo je sonce s Primorskega pa se je bližal širok pas oblakov.Komaj sem dobro pojedel se je okoli Storžiča zapodila megla in ko sem prišel na bašeljsko sedlo je bil vrh že zavit v oblake.Pa še malo, prej se je beli Triglav tako lepo videl obsijan od sončnih žiarkov.
Od tu naprej se je začela druga moja neumnost,ki pa mi je na koncu prinesla kar nekaj zadovoljstva.Hoja je bila precej naporna.Novo zapadli sneg v krpah in spodaj poledenelo,zaradi megle slaba orentacija in še slabša vidljivost,obupavanje nad smiselnostjo tega početja.Malo pod vrhom sem se skoraj obrnil saj niti nisem vedel,da imam vrh pred nosom.Nadel sem si dereze a že po nekaj korakih sem bil na sedlu med obema vrhoma in še nekaj korakov na desni vrh.
Spust čez Škarjev rob ni imelo smisla,ker je bila vsepovsod sama belina in se je še pod noge komaj kaj videlo.Spust po isti poti me ni preveč veselil in niti ni bil preveč uživaški,so pa ponekod- molele iz snega skale,da so se oči vsaj malo odpočile.Pri koči sem si skuhal čaj,gorilnik mi je kar prav prišel,sem ga vsaj preizkusil na terenu. In hiter spust v dolino na dva deci rdečega.
