OSP, PREČENJE

OSP, PREČENJE (V,A0, 170 m, skala, Miha Valič), Slovenska Istra - ponedeljek, 20.november 1995

Sončna primorska vabi.Sicer sen se nekaj pogovarjal da bi šel v družbi z Tadejem in Mirom v Mišjo peč,nazadnje pa sem ostal brez kompanjona in po dolgotrajnem premisleku sem pristal na Črnem kalu.V prijazni jutranji svetlobi sem odšel raziskovat stence naprej od plezališča.V nizki stenci nad progo sem po lažji zajedi-kaminu 3+ zlezel na vrh in ker ni bilo nobenega ugodnega drevesa za ureditev top-ropa sem se spustil nazaj v vznožje.Hotel sem nadaljevati z raziskovanjem v steni pod progo vendar so me Tadej,Miro in Valič presenetili z obiskom. Ker je bil Valič brez soplezalca-Anže je zatajil,in meni povšeči Osapska stena sva se odločila,da jo prečiva.

Spomine na to prečenje nadaljujejm po trinajstih letih ko je Valič po sestopu so Čo Oja za vedno zapustil raziskovanje nekoristnega sveta.Le spomini so še na tisto prečenje ko sva skupaj preživela dobri dve uri.Res sva bila skupaj tečajnika istega leta vendar je bila med nama občutna razlika v letih.Če sedaj preračunam je bil takrat star sedemnjast let in jaz že čez trideset.A leta me takrat niso obremenjevala.Ta tura je bila najina edina skupna, kasneje se niti nisva več kaj dosti videvala po moji poroki pa sem itak prenehal obiskovati četrtkova srečanja na ferajnu.In če nadaljujem kjer sem končal svoje zapiske za tisti dan.Smer prečenje ni bila v mejah skrajnih najinih zmogljivosti pa vseno sem sam izhod iz stene malo goljufal s potegom za sistem.V spominu imam zanimiv detajl prečenja sicer ne vem ali sem ga jaz zače ali Valič vendar ne težavno prečenje je svoje dodalo res gladki spolzki oprimki.Na sredi prečenja je Valič prijelo na minus in verjetno če bi se obrnil proti steni bi špricalo vanj se je obrni navzven iz stene in "lulal"v globino.Razen mene in nekje komaj opaznih plezalcev ni imel ravno veliko publike pri svojem dejanju.Jaz kaj takega ne bi zmogel.Če bi me prijelo na malo potrebo in se ne bi mogel skriti za kak vogal bi najbrž mencal vse do vrha.Ploščo po Stari kjer prečenje obira isto pot sem preplezal kot prvi,ni se mi zdelo težko vlečenje po sistemih navzgor in če ne bi Valič ta raztežaj komentiral kot zares težkega se ga ne bi niti spomnil je pa pokazal svoj moč pri izstopu kjer je ocena nekaj nad šeto stopnjo, ki jo je zlahkoto zlezel meni pa nikakor ni šlo, ker sem imel nahrbtnik sem sebi v tolažbo nekako uspel potegniti čez detajl s pomočjo sistemov in se tolažiti kriv je nahrbtnik.V tem izstopu se je pokazala njegova prava moč.Začetnik komaj s poletnim stažem je uspel kar je meni v pet letni alpinistični aktivnosti pomenilo še vedno problem.

NOVI VRH, ČUFER-FON

NOVI VRH, ČUFER-FON (IV+, varianta, 120 m, skala, Tadej Kodrič), Julijske alpe - nedelja, 29.oktober 1995

Od prejšenga je bil ta dan še lepši,sončen, brez oblačka.Z rahlo utrujenostjo a še kar čil sem se prebudil.

JEREBICA, SIVI IDEAL

JEREBICA, SIVI IDEAL (V+,A0, 450 m, skala, Tadej Kodrič), Julijske alpe - sobota, 28.oktober 1995

T epraznike sem hotel plezati in plezati in še enkrat plezati in mi je še kar uspelo.Z začetka tedna je bila napoved vremena idealna.Imel sem dva vodnička iz Cin in Selle in si setsavil olan za plezanje v Dolomitih.Za idejo sem navdušil še Tzadeja in Karmen počasi pripravil na mojo malo daljšo odsotnost.V četrtek pa napoved ni bila nič kaj rožnata.Sobota sicer suha v nedeljo pa že padavine.Z Tadejem se enoglasno odločiva za Sivi ideal,ki je izpadel pri zadnjem planu.V petek popoldne sem imel opremo že pripravljeno tako da sem pobral smeo še Tadeja in zajadrala sva v dolino Možnice.Prenočišče sve si uredilazraven turističnega doma v drvarnici.Malo je bilo potrebno pospraviti,drugače pe je bilo kar v redu.Ozračje je bilo razmeroma toplo in pravo nasprotje mrzle meglene Lubljane.Steno sva si še lahko ogledala in tudi smer v večerni svetlobi.Za dostop me ni preveč skrbelo,stena je bila pred nosom.Zjutraj sve že v mraku krenila v breg in iskla stezo,ki sva ja kar kmalu tudi našla.Potem je šlo lažje v okljukah v breg.Ko pa je steze zmanjkalo sva jo po še kar prehodni grapi ubrala do stene.Žreb me je določil kot prvega da začnem premagovati vertikalo.Z elanom sem z lahkoto premagoval lažje pragove do zajede ko se začne zares.Uredil sem stojišče in povabil Tadeja za sabo.Po vodničku ga je čakalo najtežje mesto v smeri,dva previsa,ki juklasiki premagujejo z pomočjo tehnike.Kar dobro ju je zmogel in samo upal da bo še meni uspelo.Vendar se mi je pri prvem previsu zalomilo.Bil sem preveč levo od vpetega kompleta in ko sem se poskusil stegniti do njega in ga izpeti me je spodneslo.Rahlo sem se zagugal in obvsel ter sedaj z lahkoto izpel nesrečni komplet.Potem sem z malo naprezanja uspel oba previsa preplezati.sledil je kamin z precej basnaj in okno.S Tadejem sva se šalila da je to bolj jamarska plezarija.Nad zagozdo v kaminu pa je Tadeja presenetila kratka a čudna poč kjer je prišlo do izraza gvozdenje nog.Ruzake sva morala pustiti spodaj in jih potem otegniti za sabo.Po prvi tretjini smeri naju je razveselila travnata terasica.Privoščila sva si kosilo in se razgledala po okolici.Nadaljevanje je bilo kaj čudno.Meni je volja do plezanja rahlo upadla,tako da sem moral prositi Tadeja da spleza naprej čez čuden prag in v kamin.Niti njemu ni šlo brez pomoči sistema in kamin je bil res grd.Gvozdenje,opiranje,basanjesamo ne plezanje.Tudi kamin pred najlepšim delom zajede po vodničku sem bil precej natrnih ko sem varoval Tadeja,ki se je basal po kaminu navzgor potem pa levo čez previs izplezal iz njega.Ko sem šel za njim sem bil srečen da ni odletel.Zabil je le klin ki sem ga jaz z roko izpulil,malo više pa je zataknil še kar solidnega frenda.Najlepši del zajede je prpadal meni,vendar nisem ravno užival.V petici sem se kar precej anmučil in dobro da sem imel frende in zatiče.Prvi raztežaj ki sem ga splezal z temi varovali.Naslednji raztežaj pa je verjetno res najlepši v smeri kar sva z Tadejem oba potrdila.Za spremebo plezanje v lepem odprtem kaminu.Sledila je kar težka poč opremljena z klini in varovališče na plošči z kar solidnim prepadom pod sabo.Zadnji raztežaj sem bil kar vesel da je pripadal Tadeju.Poč sem še jaz kot drugi za las splezal in z stopnjo ki se mi je odkrušila skoraj odletel.Sledil je še zadnji kamin in vršno pečevje ki sem ga prelezel z zadnjimi močmi.če ne bi Tadej Iz nahrbtnika privlekel skrito zalogo mlea bi umrl.Sestop je bil nočni križevpot.

BELA PEČ, ŠLEPARSKA

BELA PEČ, ŠLEPARSKA (V-/IV, 100 m, skala, Tadej Kodrič), Kamniške alpe - sobota, 14.oktober 1995

Za ta vikend sem imel lepe načrte.hotel sem se nekam umakniti v gorski svet in splezati nekaj lepega in lahkega.Štruca z svojo kompaktno steno in bivak pod Skuto je nekaj idealnega za sprostitev živcev.Vendar sem dal prednost Tadejevemu predlogu za smer Sivi ideal v Jerebici.ker je bila ideja njegova sem se podredil njegovemu terminu.Odšla naj bi v soboto popoldne do bivaka v nedeljo pa plezala.Vendar je že v petek zvečer nekaj jamral,da mu nagaja zdravje.V soboto je potem odpovedal to turo,odpeljala pa sva se do Bele peči.Vreme je bilo res lepo in kar razganjalo me je po plezanju.Na Tadejev predlog se odločiva za Planšarsko in žreb je določil mene kot prvega.Prvi raztežaj je tehnika A".In res sem se namučil v the 20 m višine.Svedrovci so zelo narazen in z premajhnimi luknjami za nekatere vponke.Tadej mi je dejal čudne nasvete,da naj poskusim pofrikati in če odletim je tako precej svedrovcev pod mano.Vendar ni bilo nič pametnega za prijeti,luske so bile majave za podprijeme,ostalo pa vse gladko.Šele previs pod štantom je ponudil z nekaj dobrimi oprimki.Stojišče je bilo viseče na sistemih.Tadej,ki se je samo vlekel po sistemih je imel kar dosti dela,da je prišel do mene in skala mu je razblinila vse upe o lepem frikanju.Naprej čez previs,ga je čuden svet prepričal,da je spust v vznožje veliko lažji kot nadaljevanje.Sam sem se mu pridružil zaradi noči ki je prihajala.Za tolažbo sva se zagnala v Šleparsko in izplezalča v poslednjih odtenkih večerne zarje.

CRES

CRES dopust 7-15.9.95

Upal sem in imel tudi v načrtu,da bom plezal in plezal in plezal.Vendar zaradi Karmen nisem imel toliko svobode kolikor bi jo potreboval za kakšno resnejše plezanje in raziskovanje plezalnih potencijalov Cresa.Če bi že poznal otok bi verjetno še nekako zadostil svojim plezlnim potrebam.Tako pa sem si ogledal plezališče v Lubenicah,kjer sta preplezani verjetno le dve smeri vsaj po klinih sodeč možnosti za smeri pa je kar veliko..Večinoma težke in zelo težke.Skala je previsna in podobna v Mišji peči višina pa od 20 do 30 metrov.
Nad Mihelaščico sem odkril lepo 10 metrov visoko ploščo.Vendar nisem imel veliko uspeha.Prvi večer sem iskal pot do nje in ko sem si jo ogledal in odkril najlepšo pot je bila že noč.Naslednjič pa me je spremlajlo deževje.sicer pa je že pot do skale kar lepa.Hodiš rahlo v breg čez pašnike,grmovje,borovčev gozd,melišče.Hoje je verjetno za pol ure.V desnem delu sem splezal svojo prvo smer in to v dežju in v supergah.Visoka je cca 8 m.Od začetka stopaš po kar dobrih stopih,skala je masivna,zgoraj pa je rahlo krušljiva zajeda.Po svijih ocenah bi jo ocenil 3-4a.Ostale smeri pa bi bile precej težje,vendar sem zaradi dežja moral pobrati opremo in jo mahniti v dolino.

Kapljica 4a 8m t.r.
(seveda za sabo nisem pustil nobenega klina ne svedrovca,tako da je lastništvo smeri načeloma odprto)

RADUHA, ZAGORČEVA

RADUHA, ZAGORČEVA (V+/V, 150 m, skala, solo), Savinjske alpe - sobota, 22.julij 1995

V ta prijazni konec sveta z visokogorskimi livadami in bogatimi gozdovi bom vedno rad zahajal.Že pri prvem obisku me je presunil ta občutek miru in prijaznosti okolice.Sprehod do koče po gostem smrekovem gozdu ja prav uživaško.Pot je ravno prav dolga in položna ter v senci,da jo pri nas težko najdeš.Ob petju ptic se lahko posvetiš sebi.Zasanjaš se v prijetne misli.V koči sem si privoščil čaj in kozarček žganja za korajžo,preden sem se podal v strmine Raduhe.Vstopne oprimke v Zagorčevi sem že potipal pri prvem obisku pa vendar sem se tudi tokrat namičil,da sem zlezel iz lope v navpično zajedo.Plezanje je bilo rahlo sopihajoče v še kar solidni skali z dobrimi prijemi .Pred drugo zajedo je prekinil smer edino grdo mesto krušliv prag iz konglomerata nad njim pa se je začela res lepa zajeda z ostrimi oprimki.Stojišče sem si uredil pod kaminom in se spustil po vrvi navzdol in si privoščil malico.Nad sabo sem imel samo še en raztežaj za čodo tokrat lepega kaminskega plezanja samo iztop je bil nekoliko neroden.Izstopna raztežaja sem plezal nevarovan po grdem krušlivem svetu.Ne vem če je bil izstop ravno pravi,boljši bi bil verjetno strm raz na desni ali levi izstop po gredini.

STORŽIČ, KRAMARJEVA

STORŽIČ, KRAMARJEVA (IV/I-II, 615 m, sestop,skala, solo), - ponedeljek, 10.julij 1995

Da bi popestril turo sem se odločil za sestop po Kramarjevi.skrbel me je edino prag pod Gradom pa tudi tega sem z manjšim iskanjem uspel najti.Potem je z malo previdnosti lepo šlo navzdol.Res da bi po žrelu bil veliko prej spodaj,tako pa sem užival še v drugačnem pogledu smeri in si nabiral izkušnje pri sestopih.

STORŽIČ, MLADINSKA

STORŽIČ, MLADINSKA (IV/I-III, 600 m, skala, solo), Kamniške alpe - ponedeljek, 10.julij 1995

Tokrat sem jo z bolj umirjenim tempom ubral v breg kot leto dni nazaj,ko sem bil v treh urah že nazaj pri domu.Vstopil sem po Kramarjevi po že dobro znani grapi tako,da sem vedel za vse najlažje prehode čez skoke.Od bivaka pa se je začel nov svet.Od spodaj sem si ogledal smer po strmi grapi.Nekaj časa sem ji sledil potem pa me je shojena stezica odvedla desno iz grape in postrmem pobočju navzgor.Kar naenkrat sem bil v razbitem svetu pod vrhom.Po vsej verjetnosti sem se edini štirici v smeri izognil po stezi.V vodničku ni opisanega ne vrisanega nobenega obvoza,verjetno je kakšna kozja steza.

VEŽICA, GERŠAK-GRČAR

VEŽICA, GERŠAK-GRČAR (V+, 390 m, skala, Tadej Kodrič), Kamniške alpe - sobota, 1.julij 1995

Prvič da ne bom smeri soliral.S Tadejem sva se dogovorila,da greva v Vežice.Njega je mikala Akademska,vendar zaradi verjetnosti mokre skale v kaminu sva se menila za Močnikovo,vendar kolikor sem poznal razmere v Vežicah je bila za naju še najbolj primerna smer G-G.Še kar zgodaj sva zastavila z dostopom.Mislil sem,da bova hitreje pod steno pa se je dostop kar vlekel.Ko sva prišla pod steno sva si ogledovala vstope.Ko sem Tadeju pokazal vstop v Močnikovo jo je brez komntarja ubral naprej.Ne mene in verjetno tudi njega ni mikalo kakšno težavno ekstremno plezanje.Akademska je bila res vsa mokra tako da sve jo mahnila do G-G.Navpične plošče zaključene s previsi so se dvigovale nad nama.Kdo bo zastavil z prvim raztežajem sva izžrebala z kamenčkom,čeprav sem si želel po preučitvi raztežajev,da začnem jaz,je žreb samo potrdil moje želje.Za moje pojme sva se kar preveč ovesila z železjem.Tadeju sem pač prepustil vodstvo,ker naj bi bil izkušen alpinist.Bil je v prvem letu pripravništva jaz pa samo tečajnik.Prva štirica se mi zdela nič kaj prijetna,vmes sem zabil še majav klin in se spraševal kako bi tukaj soliral?naslednji raztežaj je bil Tadejev.Po oceni je ta raztežaj najtežji in res sem se rahlo zadihal,da sem prilezel za njim.Nadaljevanje je bilo lahko,lepo pa je bilo stojišče na ozki polički nad že kar lepo globino.Do lažje grede sva kar hitro prilezla,ko sem bil na vrsti jaz.Zaradi lahke prehodnosti sem združil dva raztežaja,zalomilo pa se je ko sem prišel v kot.Klinov nisem našel za nadaljevanje,za robom nobenega klina kjer bi po mojem morala potekati smer ni bilo nobenega.Ko sem se obrnil nazaj sem malo niže zagkledal svedrovce in potem še nekaj v strmih plateh.Ker nisem vedel kam sem si uredil stojišče.Potem sva se s Tadejem skupno odločila da jo mahneva po smeri svedrovcev.sam bi se bolj zanesel na Miheličev vodnik,tako pa ga nisva niti pogledala.Ker sem bil že spredaj in zaradi boljšega položaja je meni pripadla čast,da se nekako prebijem čez navpično ploščo.To je bilo res plezanje na moji skrajni meji zmogljivosti,majhni oprimki z natančnim obremenjevanjem stopov.Doma sem ugotovil,da je ta plošča pripadala to leto opremljeni novi smeri Tik pred dvanajsto in da je ocena tega raztežaja VII-.Naslednji raztežaj je pripadal Tadeju in sem bil kar vesel ker sem se še tako kar namučil v čudovitem dvojnem žlebu čez ploščo.nad tem so sledili trije lažji raztežaji po gredinah.Potem pa se nama je spet zalomilo.Jaz sem predlagal da bi izstop izpeljala čez malo krušlivo steno,Tadeju pa razbit svet ni preveč odgovarjal,tako da sve po gredini v levo izkala lažji izstop na vrh.Odkrila sva ravno lepo zajedo ki je potekala po levi strani votline.Začel sem jaz pa sem moral zaradi prevelikega trenja vrvi na sredi zajede nerediti štant.potem pa se je zgodila kar mala tragedija.tedi se je nekako pregvozdil do vrha zajede prestopil desno na raz in za rob in kar naenkrat je zabinglajl zraven mene.Dobro da so zarjaveli klini zdržali.Tudi ta zajeda je pripadala drugi smeri z oceno VI,zadnji izstop sva opravila po kaminu SZ raza..V celi steni sve prečila čez štiri smeri.Polom iz orentacije bi temu rekel.

BRANA, ŠIJA BRANE

BRANA, ŠIJA BRANE (II, 210 m, sestop, skala, slolo), Kamniške alpe - nedelja, 18.junij 1995

po uspešnem vzponu po jugozahodni steni me je zamikalo še nekaj normalnega plezanja v kar solidni skali.Po Šiji sem tokrat drugič sestopal za spremebo po kopni skali.Prvič sem imel spodnji del požleden,pri drzugem neuspelem poskusu je bil ves greben v pršiču in sem jo raje mahnil levo navzdol.tokrat pe sem res malo utrujen z užitkom spuščal z mislijo na hladno pivo v koči.Ob enih sem bil že na Kamniškem sedlu,spil pivo in v uri in petnajst minut pridirjal v dolino.Posledice-bolečine v kolenu.

BRANA, BOSOVA SMER

BRANA, BOSOVA SMER (IV/II, 900 m, skala, solo), Kamniške alpe - nedelja, 18.junij 1995

Nobenega veselja nisem čutil nad pustolovščinami v Brani,tako da sem kar odlašal z odhodom.Če bi Karmen prespala pri meni bi lepo ostal doma.Niti s Tadejem se nisva uskladila za kakšno bolj zanimivo plezanje v Vežicah.vreme je bilo še kar ugodno in prsti so me kar srbeli,da začnem plezati,čeprav ne ravno lepo smer.
Dosop do smeri sem si ogledal že v sredo tako,da mi je bilo vse jasno.Pet raztežajev bo malo težjega plezanja ostalo pa uživancija po lažjih prehodih.No malo sem se uštel.Pri prvem raztežaju je bil lep samo prehod skozi rov pa še ta je bil moker in sluzast,nadaljevanje po grapi ravno tako ni bilo uživaško,prej bi rekel blatno.Prestop v drnasto strmo steno pa mi vzel še preostanek veselja do plezanja.S težavo sem se prebijal po travnatih stopih navzgor in molil,da bi šopi trave za katere sem se vlekel zdržali.Nad tem me je čakal še oduren prestop iz votline v zajedo.Vse se je podiralo.Za moralo sem zabil majav klin in upal da mi ne bo kakšna skala ostala v rokah.Nadaljevanje res ni bilo zahtevno je pa bilo kar dolgo.Grape so si kar sledile,vmes pa prestopi na grebene in spet v grapo.rehodi so me ves čas vodili v levo in sem se že malo bal,da ne bom preveč zašel.vendar sem kar lepo izplezal na zelenico v Bleku.Do vrha je bila še dolga lepa pot po tratah.

BELA PEČ, LOMSKA

BELA PEČ, LOMSKA (V/IV, 100 m, skala, solo), Kamniške alpe - torek, 23.maj 1995

Le kaj me žene v skale?Da tisti trenutek pozabim na vse probleme in težave v vsakdanjem življenju.Je kot omama.To bo večno nerešeno vprašanje.Ne želim si nobene plezalske slave,pa vendar hočem plezati vedno težje smeri.V gorah sem kot doma,tam sem svoboden,čeprav le kakšna je svoboda čvrsto privezan na vrv.Za prvim raztežajem je drugi in drugačni prehodi.Korak v lažjem svetu di da poleta,da se zaženeš v naslednje previse.Koliko je še sten in koliko smeri v njih?Kakšna so ta pota,kaj skrivajo?
Za Lomsko sem hitro ugotovil njene skrivnosti.Spodaj bolj siliš v težji svet,zgoraj pa je že kar lep samostojen izhod.

BELA PEČ, SOJ POT

BELA PEČ, SOJ POT (VI/V, 100 m, skal, solo), Kamniške alpe - torek, 23.maj 1995

Lep dan je bil,vendar sem si nekam sumljivo ogledoval navpičen poraščen svet s travo.Nikakor se nisem mogel odločiti.Vendar,ker sem bil že tukaj in po prvem raztežaju me čaka lepa pečina,sem se vseno odločil za.Vendar je to verjetno prvič in zadnjič,da sem vstopil po originalu v smer.Veliko lepši je vstop po Šleparski.Zabil sem nekaj klinov in porabil precej živcev da sem splezal prvi raztežaj.
Previsni vstop v ploščo je krasen.Dobri prijemi v luknjah,samo malo preveč narazen,tako da si ne moreš privoščiti kakšnega omahovanja.V glavnem je cela plezarija kar napeta,iz plošče v previsno zajedo in naprej po razu.Z klini je smer dobro opremljena,tako da z varovanjem ni večjih težav.

BELA PEČ, KATASTROFOLA

BELA PEČ, KATASTROFOLA (IV/III, 100 m, skala, solo), Kamniške alpe - torek, 16.maj 1995

Zastavil sem čisto spodaj v levo usmerjeni zajedi.Vrv sem razvil,nisem pa je uporabil za varovanje pet metrov štirice.Od gredine sem uporabil varovanje čeprav ga ne bi potreboval.Plezanje je še kar lepo in lahko čez še kar solidno pečino.Zadnji raztežaj sem spet plezal brez varovanja.

BELA PEČ, PRIPRAVNIŠKA VAR.

BELA PEČ, PRIPRAVNIŠKA VAR. (V/IV, 100 m, skala, solo), Kamniške alpe - torek, 16.maj 1995

Vstop je nekaj metrov desno od Šleparske,direktno v kamin Šleparske.Kar čudna strmina z travnatimi stopinjami in minimalnimi oprimki.Za napredovanje ti pride prav tudi kakšna veja,ali slabo vkoreninjen drevešček.Do kamina je slabigh 10 m brez vmesnega varovanja.Kamin sem že poznal pa sem vseno raje plezal po notranji strani.Nad kamionom je prvo stojišče.
Nadaljevanje je po grapi Šleparske.Stojišče pa je že malo bolj levo pred kratko prečnico za rob.Malo sem bil v dvomih o poteku smeri.Nad stojiščem je navpična zajeda opremljena z klini.V dvomu sem zaradi kamina,ki ga ni bilo nad zajedo,vrisan pa je v vodničku.Za robom je bil kar oduren kamin..Po premisleku se odločim za kamin.Plezanje bi bilo kar zanimivo,pa sem ves trepetal od mraza.Tretjič sem že v the skalah,pa še nisem imel lepega vremena.Prvič je bila megla,samo vrh je bil v soncu,drugič je padal sneg,sedaj pa je bilo oblačno in pihal je mrzel veter.Za sestop sem hotel uporabiti Šleparsko z spustom po vrvi.Dvakrat sem poskusilpa obakrat nisem mogel potegniti vrvi za sabo,tako da sem jo peš mahnil za robom po gozdu navzdol.

KRANJSKI DEDEC, RAKOVA GRAPA

KRANJSKI DEDEC, RAKOVA GRAPA (II/I, 200 m, skala, solo), sestop), Kamniške alpe - petek, 5.maj 1995

Da ne bi plezal po skrotju do stene iz Knja in potem delal velik ovinek v levo sem se takoj desno spustil po ozki strmi poraščeni grapi navzdol.v sestopu je malo zoprn le en prag,pa še ta je komej omembe vreden.
Z plezalno turo sem bil kar malo razočaran.Če smeri ne bi bile vpisane vodničku,ju sploh ne bi jemal kot plezalno turo.Tudi kakšna turistična pot je težja od the dveh smeri.Zato pa morata biti Kavkina in Avriklijeva smer kar prijetni smeri.Cilj za naslednjič.

KRANJSKI DEDEC, Z.RAZ

KRANJSKI DEDEC, Z.RAZ (IV-/III, 130 m, skala, solo), Kamniške alpe - petek, 5.maj 1995

Dolina Kamniške Bele je v pomlčadi in zgodnjem poletju.Kolovoz,na obeh straneh gozd,senca,prijeten hlad,ptičje petje,na koncu doline slap,v oazdju strme stene in izhodišče v planinski raj.samo prvič,ko sem se sredi poletja v najhujši vročini vrača z Planjave je nimam v najlepšem spominu.Pot se mi je vlekla v neskončnost,pri kasnejših pohodih pa sem ugotovil,da ni tako grozno dolga..Ravno prav dolga za prijeten sprehod.Tokrat sem jo iz doline mahnil desno proti Presedljaju.Samo enkrt sem šel tod na Korošico.Pot je kar precej dolga z velikimi ovinki-serpentinami čeprav ne strmo.Na desni je lep razgled na Rzeniško steno-živa podrtija.Ne vem kako lahko zlezeš čez ta prug.Ko sem prišel do Kranjskega Dedca sem bil že preveč utrujen,da bi poiskal smeri v SV steni,in sneg ki se je pojavljal v grapah je bil prav neudoben za hojo.Samo z nekaj pruski in dvema klinoma sem se odločil,da pogledam zahodni raz.Kar dobro moraš poiskati detajle kjer malo poplezaš.V bistvu ta smer ne ponudi nobenih plezalskih užitkov razen tega da si v gorah in v naravi.

JAMNIŠKA PEČ, TRAVNATA ZAJEDA

JAMNIŠKA PEČ, TRAVNATA ZAJEDA (III/II, 120 m, skala, solo), Savinjske alpe - četrtek, 27.april 1995

Dostop do stene ni ravno uživaški,pa niti ne predolg,sestop z vrha pa je kar zoprn.V vodničku piše,da so smeri za trening.V steno sem vzel dva klina in nekaj zank.plezanje pa je tako kot že ime smeri pove,bolj po travi kot po sklai.Razen pod čudnim razom ali previsom,kjer sem se preobul iz superg v plezalke ni večjih težav.V smeri sem našel star ovitek cigaret v luknjio in majav klin v najtežjem detajlu,ki pa plezalsko ni ravno uživaški.10 minut ki naj bi jih poarbil za smer je vsaj za prvi vzpon povlečeno malo za lase.Mogoče je bil Franček,ko je plezal prvenstveno malo v transu in je smer le preletel.

KLEMENČA PEČ, LEVI RAZ

KLEMENČA PEČ, LEVI RAZ (IV/I-II, 300 m, skala, solo), Savinjske alpe - četrtek, 27.april 1995

Hotel sem le nekaj splezati,nekaj daljšega od 100 m in ne pretežkega in seveda prosto brez pripomočkov.v tem koncu Logarske še nisem plezal.iz vodničak sem si izbral željeno smer,pšod opombami pa je bilo opozorilo o poraščenosti in krušljivosti stene.
vreme je bilo lepo,vstop v smer pa le 50 m od parkirišča,to je še v vrtcih bolj redkost kot pravilo.sam vstop je bil čuden.Krušljivo,travnato,oprimki,stopi obrneni navzdol,tako da sem imel kar nekaj težav,da sem zlezel vstopni prag,v celi smeri najtežje mesto.Naprej sem plezal desno po pogozdeni gredini,v vročih poletnih dneh bi bilo to kar grdo plezanje,tako pa je kar šlo.Bili so tudi lepi prostorčki z drevesom in travco,vendar ko začnem plezati se ne znam ustaviti in posedeti pod drevesnimi osamelci.Iz gredine v desnem boku plezaš v razkoraku v lahkih kaminih,pred vrhom pa ti zapre pot navpična stopnja.zabit je en klin tako da sem ga uporabil za varovanje z vponko in gurtno,malo više sem zabil še en klin čisto po nepotrebnem,na sam greben pa zlezeš po bolj majavih skalah.Naprej se še lepo sprehodiš do vrha in po gozdu levo v dolino.Čudovit občutek je ko z kar precejšne višine gledaš na vozila na cesti tik pod sabo.

Iz vodnička :
Klemenča peč – Levi raz
težavnost; IV/II-III ,čas plezanja 2 uri
prvi plezal Franček Knez 27.januar 1980
KLEMENČA PEČ, Levi raz IV/II-III,300 m, Savinjske alpe

STORŽIČ, CANKARJEVA SMER

STORŽIČ, CANKARJEVA (IV/I-III, 630 m, kombinirano, solo), Kamniške alpe - torek, 18.april 1995

V zanosu,da ko je trava že zelena in cvetijo češnje lahko plezaš v zasneženih strminah in poletni uspeh v tem koncu sta mi dala poleta,sa sem se brez dvoma v sebi lotil tega podviga.Po službi v snežnih razmerah splezati eno od smeri v severni steni Storžiča.Zaradi hitrosti,ki sem jo moral upoštevati sem vzel z sabo najnujnejšo opremo.Časa sem imel na razpolago od 15 do 20 ure, kos znoči in preveč ohladi,da bi v trenirki kolovratil po Storžiču.Za doping sem vzel z sabo pločevinko piva.Za slabo se je pokazalo da tisti dan nisem nič pojedel in so se mi od slabost pri sestopu po petem žrelu rahlo tresla kolena.Z plezanjem razen kar me je dajala sapa nisem imel težav.sneg je bil le površinsko južen,vsi skoki pa so bili zravnani v strmo zasneženo grapo.Lepše in bolj estetko bi bilo plezanje v bolj stemem snegum,ampak tudi tako še nisem imel v tej steni tako dobrih snežnih razmer.

BELA PEČ, ŠLEPARSKA

BELA PEČ, ŠLEPARSKA (V-/IV, 100 m, skala, solo), Kamniške alpe - petek, 14.april 1995

Vse bolj ugotavljam,da se tudi po službi,da preplezati kakšno pravo smer.Tako mi vikend ostaja za Karmen.
Vreme je bilo še kar ugodno v dolini,na parkirišču pri planini pa so že naletavale snežinke,katere so se včasih združile v pravi metež,niti toplo ni bilo preveč,da bi vriskal od ugodja.Dostop in steno sem delno že poznal,tako razen vremena in snega,ki ga je bilo v senčnih predelih še kar dosti ni bilo večjih težav.Iz skice sem takoj našel vstop v smer in se opremil za plezanje.
Vstopna plošča razen natančnosti plezanja ni bila naporna,edin varneje bi se počutil,če bi se v sredini lahko vpel v svedrovec,ki pa je bil brez ploščice.Nadaljevanje je plezanje po kaminu preko zagozdenih skal.klini so zabiti v vseh težjih detajlih,stojišča opremljena s svedrovci,tako da se lahko posvetiš plezanju.razen da sem se ovesil z preveč železja ni bilo težav,katerim bi lahko rekel strah zaradi izpostavljenosti ali krušljivosti.Izstopna zajeda je lepa,samo malo prekratka,da bi prišla do izraza.na vrhu sem šele občuti mraz in tudi roke so me že malo bolele.Z veseljem sem jo mahnil v dolino.

OSP, ITALJANSKA

OSP, ITALJANSKA (V/A0, 90 m, skala, solo), Slovenska Istra - petek, 24.marec 1995

Tokrat gre zares.Smer je lepo opremljena z novimi svedrovci.Prvi raztežaj mi je že bil znan,tako de večjih težav ne bi smelo biti.
Prvi raztežaj sem z lahkoto preplezal,prag in previs po sistemih,vmes prosto,se spustil v vznožje,pomalical jajce,spil požirek vode in ponovil vajo.Po prvem raztežju me je čakal neznan svet.Vstop v zajedo je kar težak,enkrat sem si pomagal z sistemom,naprej pa je uživaško plezanje po poševni zajedi,lahko bi rekel strmi polici z dobrimi oprimki.Iz lope kjer nej bi bilo drugo stojišče sem potegnil še par metrov levo in si uredil sidrišče na svedrovcu na katerga sem se poplno zanesel in se spustil po preostanku vrvi do spodnje police,zlezel do stojišča in na top rop uspešno zlezel tudi vstop v zajedo.Izstopni raztežaj usmerjen v levo je plezanje po lepih oprimkih,malo je zoprno za sabo podreti smovarovanje.Spust v vznožje je enkraten.

ČEŠKA KOČA, SINJI SLAP

ČEŠKA KOČA, SINJI SLAP (4-, 150 m, slap), Kamniške alpe - nedelja, 12.februar 1995

Ob 8 uri je posijalo sonce in ker sem imel nahrbtnik pripravljen se jo mahnil na Jezersko.Že ko sem parkiral sem zagledal širok v levo zasukan zamrznjen slap.Na melišču,ko sem dohitel trojico sem mislil že da bo dren,a so se na srečo odpravili v neko grapo.Zaradi toplega vremena ,do prvega skoka nisem potreboval derez.Skrbel me je zgornji navpični del slapu.Spodaj je šlo kot po maslu v zgornjem delu prvega skoka pa sem se spraševal če sem pri pravi.Nad skokom je strma lahko prehodna snežna gredina do zgornjega slapu.Plezanje je bilo uživaško.krasen žmohten led.
Dan pred mano je bila v knjigi vzponov vpisna Jasna Bratanič kot prva ženska,ki je solirala ta slap.

KRN, KORITO

KRN, KORITO (45'-55', 600 m, sneg, solo), Julijske alpe - torek, 7.februar 1995

Sam dostop do smeri mi je zagrenilo prečenje pod zahodno steno od lovske koče do vstopa v smer.Prekuceval sem se čez rušje,balvane,gazil sneg.K vstopu sem prišel že crknjen.kako je prijalo pivo,ki sem ga čuval za vrh.Odločitev med Koritom in Grapo ni bila težka.Strmo snežišče me ni prav nič mikalo,vstop v korito pa sem imel pred nosom.Zaradi odjuge sneg ni bil pretrd in se je lahko napredovalo..nič prijetno pa ni bilo deževanje ledu in kamnov iz stene.Spet mi je bilo žal,da nisem imel čelade.Edini skok v spodnjem delu je bil krasen,navpičen trd sneg,samo malo pre nizek.Pod velbom je bilo zoprno prečenje v snežišču po skorjastem ledu.Sam izstop pa sem moral poiskati bolj levo,zaradi pomanklanja snega.In še tam sem zasajal stroje v rušje.
Pogled z vrha in zadovoljstvo nad preplezano smerjo je poplačal vse muke.

REPOV KOT

REPOV KOT SOBOTA 21.1.95
varovanje od zgoraj in veselo začel zatikati stroje v skorjast led.V začetku so mi prišle prav luknje od zadnjega poskusa.Plezanje je bilo težje kot sem si predstavljal.Še varovanje mi ni preveč pomagalo,da ne bi noga kdaj pa kdaj zaštepala.Spodnjih 10 m bi iz 80' povišal na 90',začetek pa na 95'.Nad slapom sem prosto splezal še nekaj manjših slapov do mesta kjer se pot najbolj približa grapi.Za nadaljevanje nisem imel niti trohice več moči.Bil sem ves premočen od potu in sem hitel samo še v dolino.
SLAP V REPOVEM KOTU 35 M,80'/90' ALI 4+ top-rop

REPOV KOT

REPOV KOT petek 13.1.95

Namen sem imel splezati slap v Repovem kotu z dostopom po Sedelščkovi grapi.Razmere v grapi so bila skoraj ista kot lani.Led je bil bolj moker in zato plezanje lažje.Največji slap 20 m 80' sem zlezel dvakrat.Sam slap v Repovem kotu je bil precej manjši kot lani.Spodaj se je končeval z kapniki.Površina slapu je bila skorjasta in precej debela.Začetek je bil previsen.splezal sem samo dva metra.

DOLINA KOT

DOLINA KOT sobota, 7.1.95

Namesto v Slovensko sem se odpravil na ogled v to dolino.V glavnem me je zanimal slap na koncu.
Led je bil na desnem koncu pragu in še tukaj bolj skorja po vrhu skale.Slap sam je bil le ob obronkih rahlo poledenel,zgornji slap pa popolnoma nič.
Vse eno sem preiskusil cepina.
Ocena desnega kota 75',60' višina 30 m.Poskus navzdol mi ni uspel zaradi pretenkega ledu.
severna ostenja so le poprašena z snegom,južna pa skoraj kopna.