Dolina vrat

SPODNJI ROKAV Nedelja 30/08/98
V vratih poznam le poti okoli Triglava,in na Škrlatico.Že dolgo sem si zastavil cilj da se povzpnem po smeri Potočnik-Tominšek na vrh Rokava in nekako dobim vpogled v ta divji svet Rokavov.Svet desno od Vrat in levo od Špika mi je popolno neznan in me še čaka z svojimi presenečenji. Verjetno ga zaradi brezpotja dosedaj še nisme obiskal,pa tudi kakšnih posebnih plezalskih smeri ni v teh ostenjih je pa področje za romantike..
Takoj na začetku parkirišča sem se podal v gozd in po nekakšni strmi drči hitro napredoval v breg.Naslednič si bom moral za ta predel kupiti planinski karto.V tem razgibanem svetu je težko določiti katera stena pripada kakšnemu vrhu.Na levi sem imel sprva plaz kar sem nakako dojel da je to verjetno suhi plaz,ki naj bi bil na moji desni,potem pa grapa ki se je končala ali začela pod razgibano steno..Dostop se mi nikakor ni ujemal z opisom dostopa do smeri,v katerem je bilo navedeno da naj bi prišel v prostran zatrep,potem pa levo po gredini do vstopa.Zaradi jutranje napovedi o plohah v julijcih in oblakih okoli vrhov.sem se tokrat raje vrnil v dolino in pustil smer za naslednji obisk,ko se bom zemlejpisno bolje podkoval.

ZELENIŠKE ŠPICE, PREČENJE

ZELENIŠKE ŠPICE, PREČENJE (II , skala ,solo), Kamniške alpe - ponedeljek, 27.julij 1998

Tadej jo kot že večkrat zopet našel izgovor in z južno steno Planjave ni bilo nič.Z žalostjo sem opazoval pri setopu z Srebrnega sedla naveze v smeri Humar-Škarja in v eni pod Plavim ponedeljkom.Vseno pa sem imel lep izlet po zeleniških špicah.Večjih težav sicer nisem imel ,razen malo z orentacijo.Pri drugem stolpu sem zavil preveč desno,in sestop z njega je bil malo preveč prodnat.Na koncu se nisem povzpel na vrh zadnjega čoka,ampak me je premamila lepa gruščnata greda na desni,za posladek pa sem zavil proti majhnemu oknu in se kar namučil da sem po majavem balvanu v razkoraku navzgor zlezel skozenj.

Iz vodnička:
Zeleniške Špice – Grebensko prečenje
težavnost; II ,čas 2-3 ure
prvi plezali Drenovci Bogomil Brinšek, Ivan Kovač, Pavel Kunaver,Ivan Michler in Ivan Tavčar l.1911
ZELENIŠKE ŠPICE, Prečenje , Kamniške alpe

GROSSGLOCKNER, PALLAVACHINI

GROSSGLOCKNER, PALLAVACHINI (50',III, 600 m, sneg-skala, Andrej), Visoke Ture - sobota, 6.junij 1998

VISOKE TURE Petek-sobota 05.06. - 06.06.98
112.GROSSGLOCKNER 50',III 600m

Cilj za katerega sem se že dolgo ogreval in lansko jesen pritegnil še Tadeja.V osnovi nisem niti razmišljal o kakšni smeri,bolj da le pridem na vrh.Ko sem povedal svoje namere Nataši me je ta skoraj prepričala,da je Pavallachini krasna smer,in bi jo bilo greh izpustiti.V zimskem času Tadeja ni bilo moč prepričati o kakršnem koli podvigu na Grossglocknerju zaradi dolgega dostopa ,ker je cesta neprevozna do začetka maja.V maju je bilo več slabega vremena kot sonca,in v hribih je ob vsakem deževju zapadel sneg.
Vseno pa se je po eni prestavitvi vreme le ustalilo in tudi precej segrelo.
Štirje smo se odpravljali plezati klasično smer ki so jo preplezali že davnega leta 1887.
Prvi se je premislil že doma,tako da smo se na pot odpravili trije.Dva Andreja in
Tadej s katerim sva prelezla že kar nekaj smeri.V petek ob štirih smo iz vročega kotla
prišli na prijetno hladnih 2500 višinskih metrov,in jo še izti dan z težkimi nahrbtniki
mahnili do bivaka na 3200 m.Bivak je za šest ljudi in an srečo sta bila le dva Slovaka.
Če ne bi ob dveh prikolovratila še dva slovenca,in se slovaka odparvila v smer že ob
treh zjutraj bi bila kar prijtna noč.Zjutraj se je Tadej premislil tako da sva jo v steno
mahnila le soimenjaka.Večino sva plezala neneavezana po kar dobrih stopinjah
predhodnikov,oviral me je le težak nahrbnik z vrvjo ki sem jo prenašal za izstopni
kamin.Druga polovica ki je bila bolj ledena mi povzročala kar krepke bolečine v
mečih ki niso bili ravno vajeni dve uri plezanja na konicah derez.
Izstop je bil popestritev,kamin-garnitna kamnina ki je v naših hribih ni,razen na
Pohorju v kamnolomih je bila poslastica,voda ki pa je tekla čezenj pa začimba.
Skoraj moker sem prikolovratil do izstopa.
Navzdol pa neskončne muke ogromnih daljav po gnilem snegu.

Vršič

VRŠIČ Petek,sobota 15.05.98 - 16.05.98
IZPIT ZA ALPINISTE
Grozno,huje od vsake smeri.
To se je tudi potem poznalo pri rezultatu.Ko sem moral narediti sidrišče v snegu se je član izpitne komisije zapel za vrv in stekel po bregu navzdol in za nejm moje sidrišče.Bila sva mrtva in jaz sem imel popravca za naslednje leto.

STORŽIČ, KRAMARJEVA

STORŽIČ, KRAMARJEVA (IV/I-II,50-40', 615 m, kombinirano, solo), Kamniške alpe - četrtek, 30.april 1998

STORŽIČ Četrtek 30.04.978
Kramarjeva smer IV,40' 615 m1
Peto žrelo 40' , 400 m1 sestopa
Iz Paklenice me je slabo vreme prezgodaj pregnalo,in za ta dan je bila vremenska napoved še najboj ugodna v the deževnih prvomajski praznikih.Obetal sem si plezanje v snegu,kar bi bil lep trening za Grossloockner.
S Karmen sva skoraj skupaj odšla od doma,ona v službo jaz pa telovadit.Vreme je bilo kar lepo le zgornja tretjina storžiške stene je bila v oblakih.
Sneg se je začel že na melišču,in do skoka je bila grapa lepo položna,precej manj strma kot ob prvem letošnjemobisku.Sneg je bil idealen,ravno prav trd da se ni prediralo in so dereze dobro prijemale.Skok ki je najtežji odstavek smeri je bil kopen,le da se je po njem cedila voda in nekatere špranje in stopi so bili rahlo poledeneli.Z pazljivostjo sem napredoval od stopa do stopa in se na vrhu skoka kar odahnil,Sestop nazaj prek skoka bi bil prenevaren,da bi sploh pomislil o kakšnem podvigu Mladinske in sestopu Kramarca.Ves ostali del smeri je bil zasnežen in brez večjih tehničnih problemov,malo me je dajala samo sapa tako da sem po vsakih petdestih korakih naredil počitek.Na vrhu se nisem dolgo obiral,ker megla ni bila ravno prijetna,setop do petega žrela pa v tej megli tudi ni bil čisto prepost.Po petem žrelu pa sem kaj hitro v vznožju ostenja,vsi skoki so bili lepo poravnani.
V plazišču sem tokrat rahlo nadoknadil vse dio sedaj izgubljeno alpinistično opremo,ki sem jo pogubil z najdbo grivelovega cepin,par ki sem ga že imel.

LOČNICA, SLAP

LOČNICA, SLAP (1, 45 m, slap, solo), Polhograjski Dolomiti - petek, 13.februar 1998

Za čudo je bilo kar nekaj ledu,sicer ne po sredini slapu kjer je tekla voda bil pa je v desnem kotu skok visok cc 10 metrov ,kar strm potem polička in naprej več krajših krakov.Najprej sem nadeljeval po levem,in nazaj na polico in potem še po desnem ki se je ravno tako končeval v strmih travah.Vse detajle sem zleezel tudi navzdol.V boljših zimskih razmerah bi nudi kar prijetno šolsko plezanje v ledu.

BEGUNJŠČICA, LENUHOVA SMER

BEGUNJŠČICA, LENUHOVA SMER (50'/45', 300 m, sneg, solo), Karavanke - petek, 6.februar 1998

BEGUNJŠČICA (2080 M)
Sobota 6.02.98
LENUHOVA SMER 50'/45' , 300 M
OSREDNJA GRAPA 45' , 350 M sestop
Pred velikimi načrti za dopust sem si hotel nabrati nekaj kondicije.Že pri prejšnem obisku sem si ogledal pobočje Begunjščice in se tudi že odpravljal v te dve smeri.
Z dnem sem štartal iz Ljubelja in z lahkim ruzakom hitro napredoval po znani poti pod Lenuhovo smer in po njej v lepih razmerah-trd zmrznjen sneg dokaj hitro prilezel na vrh.Vreme je bilo enkratno in skoraj v drncu sem nadaljeval po grebenu na vrh.Na hitrico sem se ozrl po čudovitem razgledu in jo mahnil po osrednji grapi navzdol.Bilo je pravo nasprotje razmer v lenuhovi pomrznjen sneg tu pa pršič tako po prvih malo previdnejših stopih sem kar zaplaval na pivo na zelenico.Do avta sem potreboval še slabe pol ure in opravil celotni vzpon v treh urah.

KRNSKO JEZERO

KRNSKO JEZERO
Petek 29.01.98
Iz preteklih obiskov tega podraočja v zimskem času sem imel kar lepe izkušnje.Prvič za božični večer ko sem prišel tisti dan do Kna in se potem zvečer ob sveči vračal čez vratca,drugič pa pred novim letom in obisk Lanževice ter krasen pogled do morja.
Tokrat sem se v petek popoldne odpeljal od doma in bil zvečer že v koči na Komni.Zjutraj sem jo s težkim nahrbtnikom mahnil proti sedlu Vratc .Sneg je bil mehak in možnost hoje je bila edino po trasi turnosmučarjev.Kasneje so bile na internetu pripombe o nevestnih planicih ki so smučine preluknjali z stopinjami.Do koče pri Krnskih sem prišel že krepko utrujen.Snega po grapah je bilo bolj malo in zaradi utrujenosti se mi ni prav nič dalo lotiti kakšne grape v pobočju Bab.Najprej sem se namalical,malo spočil in jo mahnil do Krnskega jezera in naprej do Lažje grape v levi starni pobočja nad jezerom vendar me je že pri jezeru minilo vse veselje do plezanja in sem se poklapan vrnil v kočo,oprtal nahrbtnik in jo z velikimi napori še isti dan ubral v dolino.

DOM POD STORŽIČEM

DOM POD STORŽIČEM
Sobota 17.01.98
Nazadnje so bile v hribih odlične razmere in tudi tokrat sem upal da bo tako.Tako sem se že v temi odpravil po bregu navzgor proti vstopu v Kramarco z upanjem,da ponovim uspešen vzpon z Megličem s katerim sva v rekordnem času predirjala Kramarco in Peto žrelo.
Vendar ko sem prišel do vstopa se me je polotila lenoba,in odpor do tveganja,kljub vsemu sem se odpravil do skalnega skoka je bil prijetno popršen z belo vato.Vse stopinje mojih predhodnikov so vodile v desno v travnati prag,ki ga nisem imel prav nič v lepem spominu in desno v strm ozek žleb z sklanimi pragi.nevem zakaj sem se odložil za tega.Prvi skok visok meter sem zmogel v razkoraku,v drugem pa ki je bil precej višji,sicer ne spodjeden kot prvi ,vendar kamnolomsko krušljiv sem se raje obrnil in nekako uspel previsni skok zlezti še navzdol.
Nekaj časa sem še občudoval jutranjo zarjo,potem pa jo poklapan mahnil v dolino in domov v posteljo.

VRTAČA, OSREDNJA GRAPA

VRTAČA, OSREDNJA GRAPA (50'/45', 300 m, sneg, Tadej Kodrič), Karavanke - sobota, 10.januar 1998


Osrednja grapa ,VRATAČA 2181 m
sobota 10.januar 1998
Težavnost smeri 50'/45' , 300 m,soplezalec Tadej Kodrič
Južna grapa ,VRATAČA 2181 m
sobota 10.januar 1998
Težavnost smeri 45' sestop, 400 m,soplezalec Tadej Kodrič
Krasn dan,da znoriš.Novi tereni,lepa gora,lahke smeri in sneg.
Z Tadejem sva že ob 6 uri štartala iz Medvod proti Ljubelju.Na srečo žičnica ne dela tako da je bil lep mir proti domu na Zelenici.Dokaj dolgočasna pot po smučišču, vendar z lepo razgibano steno Begunjščice na levi v kateri je verjetno pestra zbirka smeri za zimske vzpone.V spodnjem delu sem si ogledoval široko,lepo grapo z skalnimi skoki;ki bi v idejalnih snežnih razmerah bili zasneženi in prepričeval Tadeja da bi bilo to potrebno nekoč poskusuti.Ni mi verjel, da je tukaj sploh kaj uporabnega;vendar sem drugi dan ko sem šel z Karmen po pozabljene gamaše na zelenicoopazoval plezalca,ki je vstopil z desne strani po ozkem žlebu in nadeljeval po levi grapi z zanimivim obvozom skalnega skoka po gredini ki se od spodaj ni prav dobro videla,povratek v grapo je izvedel z atraktivnim skokom.
Na Zelenici sva si v domu malo odahnila in nadeljevala pot pod severovzhodnio stran Vrtače po širokih zasneženih pobočjih,raju za turne smučarje,kar se je videlo po sledovih.
Tadeju je malo pohajala sapa tako ,da sem večino časa vodil jaz,pa tudi po grapi ko sem ga spustil naprej,ker sem sam bil z samo enim cepinom in nahrbtnikom ,ker sem mislil da bo tukaj le hitrejši je kmalu omagal,tako da sem mu lepo nadeloval stopinje v idealni sneg v lepo lahko,ne prestrmo grapo.Izhod je bil enkraten z dvema rogljema in nisem vedel na katerga naj zlezem oba sta bila ošiljena.po premisleku sem se le odloči za levega,Tadej pa je vseno poskusil na desnega,vendra zaradi ošiljenosti ni mogel zlezti na njega tako,da se je odloćil za mojega ki se je izkazal za pravi vrh,in tudi toliko prostora je bilo nanjem da sva se lahko vsedla in onemela od razgleda.Za nama sta prišla še dva z turnimi smučmi,in pojamrala nad najimi stopinjami ki so bile malo predolge.
Sestop je bil spet zgodba zase in prece težji od vzpona,vračala sva se vsaj po Tadejevem po južni grapi