ANIČ KUK, VELEBITAŠKA (VII-/VI, 400 m, skala, Nataša Medmeš), Paklenica - petek, 16.avgust 1996
VelibitaškaDrugi dan mojega bivanja v Paklenici je posijalo lepo jutranje sonce in kamp je zaživel v pripravah na plezalni dan.Kuhanje,umivanje,priprava plezalne opreme,oblikovanje navez in izbira ciljev.Ker je bila pobudnik moje udeležbe na tej odpravi Nataša je ona izbrala cilj in ker je že poznala Paklenicu sem ji prepustil odločitev izbire smeri.Prvi sprehod skozi kanjo je res nekaj posebnega.Na obeh straneh stene iz kompaktne kamenine in polno plezalnih smeri opremljenih s svedrovci.Naš cilj je bil danes osrednja najvišja in res markantna stena Anič kuka s svojim znamenitim klinom.In jaz naj bi plezal levo od tega klina.Dostop je bil dokaj enostaven.Z nama z Natašo sta bili še ostali dve punci ki sta potovali z nama in sta imeli v načrtu malo težjo smer od najine vzporedno z Velibitaško.Vstopa sta bila narazen le nekaj metrov.Z žrebom sem dobil prvi raztežaj res navpične pravilne neizrazite zajede.Kaj tako navpičnega in dolgega za cel raztežaj še nisem plezal.Malo levo od najinega vstopa sta plezala en mlajši in starejši nemec.Neverjetno s kako lahkoto je starejši preplezal rahlo previsno ploščo z oprimki ki jih ni bilo videti.Še dobro,da sem včeraj vspostavil nek stik s skalo v smeri Oliverja Dragojeviča tako da sem z dokaj lahko preplezal ta prvi raztežaj.In potem so si raztežaji kar sledili.Tako strmo ni bilo več in vmes je preseneitila tudi globok kamin pod ključnim delom smeri ocenjenim z sedem minus.Kar vesel sem bil da je ta raztežaj pripadal Nataši.Bilo je nekaj metrov lepega previsa čez katerega si je Nataša morala pomagati s tehniko.Sebi pa se sedaj kar čudim kako mi je uspelo prepezati ta detalj.Res da sem bil drugi v navezi in nisem občutil nobenega strahu pred padcem.Težava je nastala edino ko sem zaplezal preveč visoko nad kompletom in z zadnjimi močmi le nekako izpel komplet ki je bil pod mano.Ampak smeri še ni bilo konec.Večjih težav ni bilo več razen da je bila vsa stvar še vedno lepo navpična vse do roba stene kjer sem si res odahnil ko sem ga dosegel.Za ta dan nisem imel več nobene želje po plezanju.
petek, 16. avgust 1996
četrtek, 15. avgust 1996
VELIKI VITRENIK, SMER O.DRAGOJEVIČA
VELIKI VITRENIK, SMER O.DRAGOJEVIČA (III/I, 150 m, skala, solo), Paklenica - četrtek, 15.avgust 1996
To je bila moja prva smer v Paklenici.V kamp smo prišli pozno zvečer prejšnega dne.Jaz sem potoval še s katrco in imel tri sopotnice.Skupja nas je bilo za tri avtomobile rašiško železničasrka odprava.Zjutraj ko sem se prebudil je deževalo in deževje se je zavleklo pozno v popoldanske ure.V dežju res nisem imel kaj početi in ko se je pojavilo le malo suhega vremena sem se odpravil peš iz kampa proti vhodu Paklenice in pred vhodom zavil levo v breg do prvih sten.Izbral sem si dolg greben ki se mi ni zdel pretežak in veselo napredoval v lahkotnem plezanju.Nekje na drugi polovici se je svet postavil bolj pokonci in tu je bil tudi najtežji detajl smeri v katerem sem opazil celo en klin še nekaj metrov do vrha in levo navzdol nazaj v vas ter naprej v kamp.
To je bila moja prva smer v Paklenici.V kamp smo prišli pozno zvečer prejšnega dne.Jaz sem potoval še s katrco in imel tri sopotnice.Skupja nas je bilo za tri avtomobile rašiško železničasrka odprava.Zjutraj ko sem se prebudil je deževalo in deževje se je zavleklo pozno v popoldanske ure.V dežju res nisem imel kaj početi in ko se je pojavilo le malo suhega vremena sem se odpravil peš iz kampa proti vhodu Paklenice in pred vhodom zavil levo v breg do prvih sten.Izbral sem si dolg greben ki se mi ni zdel pretežak in veselo napredoval v lahkotnem plezanju.Nekje na drugi polovici se je svet postavil bolj pokonci in tu je bil tudi najtežji detajl smeri v katerem sem opazil celo en klin še nekaj metrov do vrha in levo navzdol nazaj v vas ter naprej v kamp.
sobota, 3. avgust 1996
Vršič
Vršič sobota 3.avgust 1996
Že drugič sem se odpravil proti Vršiču z namenom splezati Kovinarsko smer v Veliki Mojstrovki.Tokrat sem za soplezalko imel Natašo,majhno pa kar luštno dekle.Vstajanje ob polštirih zjutraj je bilo kaj klavrno.Sosedje so bili na dopustu in na meni je bila skrb za tro glavo živino v hlevu.Pa tudi sam predlog da greva že ob štirih s strani Nataše je bil precej drugačen kot Tadejevi vendar kar po mojem okusu.Vremenska napoved je bila slaba,nevihte v popoldanskem času, torej bi ob poldne morala že izplezati iz stene.Ko sva prišla prišla na Vršič sem se nekako prebudil,čeprav so mi prvi koraki proti vratcom delali še nekaj težav z ravnotežjem.Potem pa je v kar lepem svežem jutru šlo z vodstvom Nataše,ki se je zaletela v breg kot nazadnej Tadej in tudi kmalu omagala v hitrem tempu.Pod Vratci sva že nadaljevala lepo v zmerni hoji.Na Vratcih me je malo zbegala, ko je zavila desno proti Tamarju namesto pod stenami pa mi je kmalu razložila, da je ta pot sicer malo daljša pa zanjo precej bolj udobna.Melišča se ji očitno niso preveč prikupila.Drugega mi ni preostalo kot da sem ji sledil.Na Slemenu sva se ustavila in občudovala lepo nebo nad Škrlatico in čudno črno nad Poncami.Malo sva bila v dilemi ali je varno v takem vstopiti,predlagal sem da se malo usedeva in prediskutirava ali bo vreme zdržalo ali ne.Pa nisva dolgo sedela ko se je v daljavi zaslišalo bobnenje ki je kmalu prešlo v grmenje in naju prepričalo,da niti v Kaminsko ni priporočljivo vstopiti.Počasi sva jo mahnila nazaj na Vršič in do začetka deževanja prišla do avta.Tokrat je bil lep jutranji izlet na Vršič.Z Natašo sva si obljubila, da ta dolg bo treva še poravnati.Ko sva se peljala proti domu se je nevihta razdivjala in takih bliskov ki so sekali v električne daljnovode še nisem doživel.
Že drugič sem se odpravil proti Vršiču z namenom splezati Kovinarsko smer v Veliki Mojstrovki.Tokrat sem za soplezalko imel Natašo,majhno pa kar luštno dekle.Vstajanje ob polštirih zjutraj je bilo kaj klavrno.Sosedje so bili na dopustu in na meni je bila skrb za tro glavo živino v hlevu.Pa tudi sam predlog da greva že ob štirih s strani Nataše je bil precej drugačen kot Tadejevi vendar kar po mojem okusu.Vremenska napoved je bila slaba,nevihte v popoldanskem času, torej bi ob poldne morala že izplezati iz stene.Ko sva prišla prišla na Vršič sem se nekako prebudil,čeprav so mi prvi koraki proti vratcom delali še nekaj težav z ravnotežjem.Potem pa je v kar lepem svežem jutru šlo z vodstvom Nataše,ki se je zaletela v breg kot nazadnej Tadej in tudi kmalu omagala v hitrem tempu.Pod Vratci sva že nadaljevala lepo v zmerni hoji.Na Vratcih me je malo zbegala, ko je zavila desno proti Tamarju namesto pod stenami pa mi je kmalu razložila, da je ta pot sicer malo daljša pa zanjo precej bolj udobna.Melišča se ji očitno niso preveč prikupila.Drugega mi ni preostalo kot da sem ji sledil.Na Slemenu sva se ustavila in občudovala lepo nebo nad Škrlatico in čudno črno nad Poncami.Malo sva bila v dilemi ali je varno v takem vstopiti,predlagal sem da se malo usedeva in prediskutirava ali bo vreme zdržalo ali ne.Pa nisva dolgo sedela ko se je v daljavi zaslišalo bobnenje ki je kmalu prešlo v grmenje in naju prepričalo,da niti v Kaminsko ni priporočljivo vstopiti.Počasi sva jo mahnila nazaj na Vršič in do začetka deževanja prišla do avta.Tokrat je bil lep jutranji izlet na Vršič.Z Natašo sva si obljubila, da ta dolg bo treva še poravnati.Ko sva se peljala proti domu se je nevihta razdivjala in takih bliskov ki so sekali v električne daljnovode še nisem doživel.
sobota, 9. marec 1996
MARTULJK, CUREK
MARTULJK, CUREK (3, 80 m, led, solo), Julijske alpe - sobota, 9.marec 1996
Po informativnem dnevu na katerem sem bil v Kranju na FOV sem obogatil dan z izletom v Martuljk in ogledom tamkajšnih slapov.Pot do soteske,ki je v poletni vročini pravi naravni biser sem že poznal od plezanja v Špiku.Po obronkih je bilo kar nekaj ledu vendar nič uporabnega,šele pod prvim slapom se je v levo pobočje vrisavala dva ledena slapova v bistvu bolj ledeni pragovi v grapah.Prvega sem z lahkoto zlezel,v drugem pa dva kratka pragova pod vršnim navpičnim delom ki pa je bil prehud zalogaj zame in tudi iztek slapu ni bil ravno lep.V kot pod navpično rušnato steno.Povratek je možen le po spustu po vrvi.
Po informativnem dnevu na katerem sem bil v Kranju na FOV sem obogatil dan z izletom v Martuljk in ogledom tamkajšnih slapov.Pot do soteske,ki je v poletni vročini pravi naravni biser sem že poznal od plezanja v Špiku.Po obronkih je bilo kar nekaj ledu vendar nič uporabnega,šele pod prvim slapom se je v levo pobočje vrisavala dva ledena slapova v bistvu bolj ledeni pragovi v grapah.Prvega sem z lahkoto zlezel,v drugem pa dva kratka pragova pod vršnim navpičnim delom ki pa je bil prehud zalogaj zame in tudi iztek slapu ni bil ravno lep.V kot pod navpično rušnato steno.Povratek je možen le po spustu po vrvi.
sobota, 2. marec 1996
LEDINE
LEDINE ,sobota 02.03.1996
Za letos sem si zastavil točen program smeri,ki naj bi jih preplezal.S težavami nisem ravno pretiraval vendar bo po Teranovi smeri.Solo vzpon kar trd oreh.V lepem vremenu zgodaj zjutraj sem se v drugo letos podal na Jezersko z ne prav določenim ciljem.Ali grapo v Babi ali Teranovo.Pri odcepu za Ledine sem zagledal pred sabo dva alpinista ki sta jo mahala v Ledinski slap.Zaradi kar velike količine sipkega snega sem se usmeril proti Teranovi,čeprav po kasnejših ugotovitvah ne bi imel ravno slabih razmer v grapi.V plaziščih je bil sneg zbit.Tokrat je bil vstop v Teranovo lažji tako da sem preplezal prvi ledeni prag pod katerim sem nazadnje obrnil in nadaljeval po strmem snežišču do udobne luknje kjer bi si lahko uredil kar prijeten bivak.Izhod iz luknje in še par metrov ledu je bilo še kar znosnih potem pa se je slap zožil in postal navpičen.nekaj sem začel cincati in mahati s stroji po krhkem ledu.Ko pa se mi nikakor niso hoteli zadovoljivo zapičiti sem jo počasi odpikal navzdol.Da ne bi bil dan izgubljen v poskusih sem jo mahnil po grapi kjer poteka pot iz Češke na Ledine ,čez krajši serak na vrh in sopihajoč do Ledinske koče.Navzdol je šlo veliko lažje in ob enajstih sem že malical pozabljena jajca pri avtu občudujoč Ledinski zatrep v lepih zimskih barvah.
Za letos sem si zastavil točen program smeri,ki naj bi jih preplezal.S težavami nisem ravno pretiraval vendar bo po Teranovi smeri.Solo vzpon kar trd oreh.V lepem vremenu zgodaj zjutraj sem se v drugo letos podal na Jezersko z ne prav določenim ciljem.Ali grapo v Babi ali Teranovo.Pri odcepu za Ledine sem zagledal pred sabo dva alpinista ki sta jo mahala v Ledinski slap.Zaradi kar velike količine sipkega snega sem se usmeril proti Teranovi,čeprav po kasnejših ugotovitvah ne bi imel ravno slabih razmer v grapi.V plaziščih je bil sneg zbit.Tokrat je bil vstop v Teranovo lažji tako da sem preplezal prvi ledeni prag pod katerim sem nazadnje obrnil in nadaljeval po strmem snežišču do udobne luknje kjer bi si lahko uredil kar prijeten bivak.Izhod iz luknje in še par metrov ledu je bilo še kar znosnih potem pa se je slap zožil in postal navpičen.nekaj sem začel cincati in mahati s stroji po krhkem ledu.Ko pa se mi nikakor niso hoteli zadovoljivo zapičiti sem jo počasi odpikal navzdol.Da ne bi bil dan izgubljen v poskusih sem jo mahnil po grapi kjer poteka pot iz Češke na Ledine ,čez krajši serak na vrh in sopihajoč do Ledinske koče.Navzdol je šlo veliko lažje in ob enajstih sem že malical pozabljena jajca pri avtu občudujoč Ledinski zatrep v lepih zimskih barvah.
sreda, 21. februar 1996
POD PREDELOM, POD TRDNJAVO LEVI
POD PREDELOM, POD TRDNJAVO LEVI (3-4, 70 m, led, solo), Julijske alpe
BOVEC ,17.03. - 22.03.1996
Teden dni dopusta v tem gorskem raju.Kakšnih posebnih iluzij o plezalskih uspehih si nisem delal.V načrtu sem imel splezati nekaj slapov.Pri prečkanju mejnega prehoda Predel sem si ogledal slapove v porečju Koritnice.Bili so krasni in so obetali lepo plezanje.
Ponedeljek sv as Karmen preživela bolj lenobno,vsaj Karmen je bila od službenih zadev vsa izmozgana.Sam sem proti večeru opravil kondicijski trening po poti proti Ronbonu in v dobri uri prehodil približno 600 višinskih metrov,ko sta me sneg, ki se je pojavil na poti in bližajoča noč obrnila.
Teden dni je odkar se bil na dopustu in sem že pozabil zaporedje dogajanj.Nekaj mi ni šlo skupaj in preštudiral sem da sem na kondicijski trening šel že isti dan prihoda,to je v nedeljo.V ponedeljek pa ker sva dopoldne lenarila sem odšel opoldne plezat slapove v porečje Koritnice.V načrtu sem imel slapove pod trdnjavo in potem še tristo metrov visoko levo grapo.Plezanje je bilo krasno.Desni slap se je začel z 10-15 m skoraj navpičnim odstavkom pod izstopom v položnejši del sem se moral kar krepko prepričati ,da se nisem obrnil,kakor že pri nekaj slapovih letos.Tokrat je bil led res krasen.Skoraj malo preveč moker.Težje kot splezati slap je bil sestop po strmem pobočju v debeli gnili snežni odeji.Za popestritev niso manjkale niti manjši plaziči snega.Že z rahlo načetimi živci sem se lotil še levi slap.Začel sem precej desno v sredini prečil v levo,ker je čez navpični gornji del molelo ruševje po katerem se mi ni ljubilo prebijati in po levi strani izstopil..Sestop je bil nekoliko lažji,dostop do avta pa prava muka po južnem snegu v katerem sem se vdiral do riti,tako da sem levo grapo kar odpisal.
V četrtek sem za popestritev smučanja na Kaninu hotel opraviti še spust z Prestreljenika pa je bila Karmen preveč skeptična v moje sposobnosti,tako da sem se na vrh in z vrha povzpel peš.
BOVEC ,17.03. - 22.03.1996
Teden dni dopusta v tem gorskem raju.Kakšnih posebnih iluzij o plezalskih uspehih si nisem delal.V načrtu sem imel splezati nekaj slapov.Pri prečkanju mejnega prehoda Predel sem si ogledal slapove v porečju Koritnice.Bili so krasni in so obetali lepo plezanje.
Ponedeljek sv as Karmen preživela bolj lenobno,vsaj Karmen je bila od službenih zadev vsa izmozgana.Sam sem proti večeru opravil kondicijski trening po poti proti Ronbonu in v dobri uri prehodil približno 600 višinskih metrov,ko sta me sneg, ki se je pojavil na poti in bližajoča noč obrnila.
Teden dni je odkar se bil na dopustu in sem že pozabil zaporedje dogajanj.Nekaj mi ni šlo skupaj in preštudiral sem da sem na kondicijski trening šel že isti dan prihoda,to je v nedeljo.V ponedeljek pa ker sva dopoldne lenarila sem odšel opoldne plezat slapove v porečje Koritnice.V načrtu sem imel slapove pod trdnjavo in potem še tristo metrov visoko levo grapo.Plezanje je bilo krasno.Desni slap se je začel z 10-15 m skoraj navpičnim odstavkom pod izstopom v položnejši del sem se moral kar krepko prepričati ,da se nisem obrnil,kakor že pri nekaj slapovih letos.Tokrat je bil led res krasen.Skoraj malo preveč moker.Težje kot splezati slap je bil sestop po strmem pobočju v debeli gnili snežni odeji.Za popestritev niso manjkale niti manjši plaziči snega.Že z rahlo načetimi živci sem se lotil še levi slap.Začel sem precej desno v sredini prečil v levo,ker je čez navpični gornji del molelo ruševje po katerem se mi ni ljubilo prebijati in po levi strani izstopil..Sestop je bil nekoliko lažji,dostop do avta pa prava muka po južnem snegu v katerem sem se vdiral do riti,tako da sem levo grapo kar odpisal.
V četrtek sem za popestritev smučanja na Kaninu hotel opraviti še spust z Prestreljenika pa je bila Karmen preveč skeptična v moje sposobnosti,tako da sem se na vrh in z vrha povzpel peš.
petek, 9. februar 1996
KORITO, DESNA GRAPA
KORITO, DESNA GRAPA (60', 100 m, led, solo), Kamniške alpe - petek, 9.februar 1996
Skoraj bo konec meseca pa mi še ni uspelo preplezati kakšne resne smeri.Kakor je lepa zima z obilico snega,vsak teden sneži,da sem se ga že krepko naveličal pa so plezalne razmere zanič.Perojebe v Dolžanovi soteski je bil sicer zaledenel,vendar izhodi niso bili najlepši je pa letos še najlepši slap ki sem ga splezal.Sestavljen je iz dveh kar strmih skokih in led je bil pravi za zabijanje okel.Le malo preveč snega je bilo.V Korito sem komaj prigazil.Ker sem ostale lažje slapove zlezel zadnjič sem na tiho upal da bom preplezal desni slap 120 m 4.Spodnji odstavek zavese je bil enkraten.ko pa se je slap postavil pokonci me je čakal trd vodni led.Samo poskusil sem pa so me težave porivale v levo tako da sem glavne težave obšel po levi strani.S to varianto sem precej znižal oceno in estetiko plezanja.
Skoraj bo konec meseca pa mi še ni uspelo preplezati kakšne resne smeri.Kakor je lepa zima z obilico snega,vsak teden sneži,da sem se ga že krepko naveličal pa so plezalne razmere zanič.Perojebe v Dolžanovi soteski je bil sicer zaledenel,vendar izhodi niso bili najlepši je pa letos še najlepši slap ki sem ga splezal.Sestavljen je iz dveh kar strmih skokih in led je bil pravi za zabijanje okel.Le malo preveč snega je bilo.V Korito sem komaj prigazil.Ker sem ostale lažje slapove zlezel zadnjič sem na tiho upal da bom preplezal desni slap 120 m 4.Spodnji odstavek zavese je bil enkraten.ko pa se je slap postavil pokonci me je čakal trd vodni led.Samo poskusil sem pa so me težave porivale v levo tako da sem glavne težave obšel po levi strani.S to varianto sem precej znižal oceno in estetiko plezanja.
sreda, 7. februar 1996
KAMNIŠKA BISTRICA
KAMNIŠKA BISTRICA ,sreda 07.02.1996
Ne upam si za naslov zapisati slap nad žagano pečjo,ker ga pač nisem preplezal.Pod vrhom ko bi se moral povzpeti še čez ključno mesto,par metrov visoko navpičnico sem se drugič obrnil in previdno odpikal navzdol,kar pa tudi ni bilo ravno preprosto.Psihično nisem bil sposoben postaviti se v navpični led in pogledati navzdol.Niti nisem imel zaupanja v orodje.Razen ponesrečenega vzpona po petem žrelu v Storžiču in Sedelščkove grape,se še nisem resno srečal z ledom in snegom to sezono,razen doma pri kidanju.
Ne upam si za naslov zapisati slap nad žagano pečjo,ker ga pač nisem preplezal.Pod vrhom ko bi se moral povzpeti še čez ključno mesto,par metrov visoko navpičnico sem se drugič obrnil in previdno odpikal navzdol,kar pa tudi ni bilo ravno preprosto.Psihično nisem bil sposoben postaviti se v navpični led in pogledati navzdol.Niti nisem imel zaupanja v orodje.Razen ponesrečenega vzpona po petem žrelu v Storžiču in Sedelščkove grape,se še nisem resno srečal z ledom in snegom to sezono,razen doma pri kidanju.
Naročite se na:
Objave (Atom)