KAMNIŠKI VRH 1259 m

Sobota 27. november  1999
Ideja je bila kar v redu,smučati z vrha Kamniškega vrha.Vendar razne napornega kondicijskega pristop v čudovito lepem vremenu z smučmi in pancarji na hrbtu ni bilo veliko uspeha,niti zadovoljstva ob napornem spustu z smučmi po srenastem snegu,in še ta je bil le v pasovih,pravo nasprotje senžni idili doma.Zavijati sploh nisem mogel,verjetno tudi zaradi pomankanja kondicije.nazadnje sem stal na smučah pred dvema eltoma na Krvavcu in še takrat nisem blestel.Nekako sem se odrsal po strmejšem delu z vrha.Po gozdu sem bil več med drevjem in grmovju kot na sengu.Prava kalvarija,kar čudim se kako sem sploh prišel brez večjih poškodb iz tistega gozda.Dobil sem le udarec v komolec,bolečina pa je že drugi dan popustila.

GRINTOVEC GRINTAVČEV STEBER

GRINTOVEC GRINTAVČEV STEBER V/IV 400 TADEJ KODRIČ - četrtek, 27.september 1999

Kaj lahko rečem o tej smeri! Lepa klasična tura,primerna tudi za manj uplezane.Le kaj sem čakal,da je nisem že prej soliral.Tip smeri,ki mi ne bi delal prevelikih težav.Kdaj sem nazadnje resnično plezal,Mosoraško za majske praznike potem pa najtežja smer v Turncu na top rop 6- ha ha.Dan je bil za bogove,dan ko bi bilo kaj drugega greh početi kot potepati se po gorski deželi.

TRIGLAV, SLOVENSKA -Frelih

TRIGLAV, SLOVENSKA -Frelih (II, 800 m, skala, solo), Julijske alpe - sobota, 17.julij 1999

Dan ki si ga bom zapomnil po dogodkih po turi.Noč ko se mi je rodila hčerka.

STORŽIČ, KRAMARJEVA

STORŽIČ, KRAMARJEVA (IV/I-II, 615 m, skala, solo),, Kamniške alpe - sobota, 3.julij 1999

Nisem si mislil da mi lahko tako preprosta tura dela kar nekaj preglavic.Že prvi skok se mi je zdel precej težji kot običajno.Skok z zagozdeno skalo sem obšel po desni travnati strani in komaj prestopil prag z majavimi oprimki.Nad bivakom je bilo še kar nekaj skokov,katere sem mislil da so otročje lahki,pa sem le moral napeti nekaj svojih moči.Očitno kar dejavni pomladi nisem v ravno kakšni plezalni formi.

ANIČ KUK, MOSORAŠKA

ANIČ KUK, MOSORAŠKA; (V, 350m, skala, MELITA PUNGERČAR) Paklenica - ponedeljek, 26.april 1999

Prvomajski prazniki in zadnja smer iz velike trilogije klasik Pakleniške doline.Ob prvem obisku Paklenice Velebitaška in Klin. Tokrat pa že ob prvem obisku Paklenice načrtovana smer če ne bi prišlo do tragične neserče v Mali Mojstrovki v prijetni družbi Melite,Tadeja in Mojce.Lep dan. Naveze pred nami naveze za nami in naveze,ki so hodile kar po nas ker smo pač klasiki in smo lepo počasi plezali raztežaj za raztežajem.Večjih težav v smeri ni bilo.Bil sem dovolj dobro uplezan,da mi niti dokaj gladek kamin ni delal večjih preglavic.Le zadnji raztežaj sem moral varovati le na enem svedrovcu viseč na gladki plošči ker so raztežaji predvideni za 60 metrsko vrv.



Na vrhu pa sem bil vseno rahlo utrujen.

Za ta posnetek smo prosili brata Drejca Karničarja,ki je plezal v navezi pred nami.

ČUK BELA RAMPA

ČUK BELA RAMPA III-/II 150 - sobota, 24.april 1999


PAKLENICA Sobota 24.04.99 - Torek 27.04.99

KAMNIŠKA BISTRICA

sobota 16. januar 1999

Zaradi sneženja med tednom sem vedel da kakšnih uspehov v hribih ne bo.Mogoče je napaka - seveda zaradi pomankanja kondicije,da bi si izbral lažji cilj.Čez Kalce do Kalškega grebena je še poleti kar dober zalogaj.Vreme ni bilo ravno tako idealno kot so obljubljali in ko sem se od žagane peči počasi mučil vkreber sem zmeraj bolj ugotavljal,da je za danes Kalški greben predaleč,od začetka sem gojil še upanje ,da pridem vsaj do lovske koče na Kalcih,ker pa po sneženju še noben ni šel do koče in sem se kar mučil z gaženjem in iskanjem prave poti sem se kmalu prepričal ,de lovska koča ni vredna mučenje .Slap nad žagano pečjo je bil povsem brez ledu.

DOLINA KOT

Nedelja, 10. januar 1999

Po dolgem času sem se uspel prepričati,da mi planinski izlet ne bi škodoval.Za Kot sem se odločil zaradi slabe vremenske napovedi.Že za dopoldne je bilo napovedano bližanje fronte z sneženjem,ki se bodo čez dan razširile na vso državo.Zaželel sem se prijetnega sprehoda po lepi zasneženi dolini.Za vsak slučaj sem s seboj vzel stroje,če bi bil po kakšnem naključju slap na koncu doline le zamrznjen.Enkrat sem ga že obiskal,pa nisem imel te sreče,da bi ga vpisal v svoj seznam preplezanih slapov.

Ob pričetku dneva sem parkiral na začetku doline in jo z lahkim nahrbtnikom in hitrimi koraki mahnil po poledeneli cesti,ki je kmalu postala lepo zasnežena,vendar zaradi traktorskih kolesnic lahko prehodna.

Ob krasnem jutru,ki je bilo popolno nasprotje vremenski napovedi,sem ob lepem pogledu na konec Kota proti sedlu koval načrte,da bi se podal vsaj do Staničeve koče,ali pristop do luknje pod Rjavino ali kar na Vrbanovo špico.Ob jasnem vremenu je bilo sedlo tako blizu,da bi ga skoraj z roko dosegel.

Z slapom ni bilo nič,že od deleč sem videl velik curek vode.

Z hitrim tempom sem se pognal v breg in kmalu začel kar globoko sopsti.Nad drevesno mejo,med ruševjem,ko so se začele grape pa je bilo kar naenkrat konec zgažene steze,le še sipek sneg,ki se je vdiral do kolena in čez.Nekako sem še vztrajal da sem pregazil strm žleb po deset korakov med zmeraj daljšimi počitki.Kakor sem imel voljo se ni usklajevalo z mojo obstoječo kondicijo.S težavo sem se le prepričal,da nadaljevanje nima smisla in jo jadrno ubral v dolino.Pred dolino sem jo mahnil po gazi desno proti slapu,in po svežih sledeh čisto do slapu.Na desni strani je bilo vseeno nekaj ledu,in predhodnik je tudi neka poskušal.V spodnjem delu je bila izvrtana luknja od lednega klina,ni pa bilo sledov cepina v ledu.

Vseeno sem poskusil.Spodnja dva metra je bil krhek led z izstopom na polico brez ledu,nič kaj prijetno,nad polico je bila omenjena luknja vijaka in odlomljen spodnje del ledu,tako da je zgornji del ledu visel v zraku.

Nisem bil navdušen nad preizkušanjem stabilnosti ledu ki visi v zraku..

Na nebu so se pojavljale rahle meglice in ob pol dvanajstih sem bil že pri svoji katrci.