Vzhodna rampa (III-/II, 250 m , skala ,Alenka Omejc), ZahodneJulijske alpe
http://www.gore-ljudje.net/objave_view.php?pid=3488#lepa_glava
petek, 10. junij 2005
Kdaj sem nazadnje plezal v gorah v navezi?Vso noč sem se premetaval in šele proti jutru sem za uro res potonil v trdni spanec.Ali je to strah ali trema ali kaj drugega pred pričakovanim vzponom.Teden dni dopusta je že za mano in trikrat sem uspel obiskati različne plezalne vrtce po
Sloveniji pa brez kakšnih boljših vzponov.Najboljša smer,ki sem jo preplezal je bila 5b.Zaradi slabega vremena vse do zjutraj nisem vedel v katere hribe bova šla z Alenko na prvo njeno plezalno turo.Še dobro,da ji bil ta teden na internetu objavljen nek stari plezalni vodniček za Bele vode Miheliča.Veliko pohval sem že slišal o tem predelu zahodnih Julijcev pa zaradi meje in nezadostne literature mi je ta predel ostal za ne najbolj uspešne čase mojega plezanja.Ob pol petih zjutraj sva se z Alenko odpravila proti Gorenjski,po ogledu hribov,ki so bili pokriti s snegom ki je zapadel čez noč in obljubljenim lepšim vremenu na zahodu sva se kljub temačnim oblakom kar malo skeptično odpeljala na turo.Bolj sva se bližala italjanski meji bolj so ostajali beli vrhovi za nama in tudi grozeči temni oblaki so se kar razkadili.Vstop v Bele vode sva komaj našla.Ozka grapa,slabo parkirišče in majhna tabla ki jo mimogrede spregledaš.Po pregledu in vseh treh malo večjih grap sva odkrila pravo ki sva jo pri prvem mimohodu spregledala.Ko sem stopil iz avta me je kar zazeblo.Vendar želja in strah po avanturi sta pač močnejša in še pred Alenko nisem hotel pokazati svojega strahu.Nevem tako zelo si želim plezanja potem pa ko le dočakam ta redek trenutek bi se najraje obrnil in se šel sprehajat po gozdnih poteh.Še dobro,da je bila Alenka z mano.Vsak z eno vrvjo in polno opremo za plezanje v petici sva se odpravila po gozdovih Belega potoka v breg.Vso pot sva si izmenjavala mnenja in želje o hribolazništvu.In kar mimogreda sva bila pri koči.Les
_Lepa+glava.jpg)
en koča v ne najboljšem stanju ne pa tako slaba,da bi bila nevarna za prenočevanje kot je bil komentar na forumu.Z Alenko sva kar malo v strahu pogledova proti stenam Lepe glave in Visoke police ter smer Diretisimo,ki je speljana v osrednjem delu stene.Kar sem videl me je navdalo z obupom.Moja plezalna forma je daleč od tega,da bi z užitkom plezal v tako strrmi steni in in še z odgovornjostjo do Alenke.Lepe glava je ponujala prijaznejši pogled na svoje tri gredine.Tako da sem se ob pogledu na direktno in na gredeno kaj hitro odločil za lažjo varianto.Alenka je prepustila odločitev meni.Ko sva šla v dolino nama je bilo obema malo žal za res čudovito skalo v Diretissimi.Pot do stene v Lepi glavi sva narobe ocenila in jo mahnila v desno po markirani poti na vrh Lepe glave,tako sva se morala nekje na sredi poti direktno odpraviti po krušljivi grapi do stene.Ko sva prišla bliže me je spet čakala odločitev med osredno rampo ki se začne po črnem kaminu ali lažji gornji rampi.Kaminska me je že takoj odbila s svojo navpičnostjo.Prav pa najlažja smer,ki ni najlepša pa po vodničku največkrat plezana.Ker ja rampa izgledala zelo lahka sva se z Alenko navezala le na enojno vrv,uredila varovališče po pravilih in sem krenil v strmino.Plezanje je bilo še kar zanimivo le za varovanje malo prelahko vendar nisem bil sam in nisem hotel nobenega tveganja.Več ko plezaš hodiš.Se pa vleče in kar ni hotelo biti konca raztežajev.Bolj zanimiv je bil predzadnji ko se je gredina zožila in je bil prehod nekaj metrov bolj zračnih.Po vseh raztežajih sva se le prebila do vrha.Čudovit dan in čudovit razgled na plezalni raj Belega potoka in na drugi strani Mrzle vode.In sestop po poti proti koči.Pri odcepu za Diretisimo je bila obojina želja da zaradi zgodnje uri greva vsaj do vznožja smeri im jo mogoče splezava.A je že po nekaj metrih poti do stene pot ki je bolj spominjala na kamnolomski nasip prečkala izpostavljen detajl .Ozka izpostavljena steza je bila za mojo psiho tokrat prehuda in le nerad sem še Alenko prepričal da imava za danes dovolj.In sledil je hiter sestop v dolino in v poznih popoldanskih urah sva bila že doma.
