torek, 23. maj 1995

BELA PEČ, LOMSKA

BELA PEČ, LOMSKA (V/IV, 100 m, skala, solo), Kamniške alpe - torek, 23.maj 1995

Le kaj me žene v skale?Da tisti trenutek pozabim na vse probleme in težave v vsakdanjem življenju.Je kot omama.To bo večno nerešeno vprašanje.Ne želim si nobene plezalske slave,pa vendar hočem plezati vedno težje smeri.V gorah sem kot doma,tam sem svoboden,čeprav le kakšna je svoboda čvrsto privezan na vrv.Za prvim raztežajem je drugi in drugačni prehodi.Korak v lažjem svetu di da poleta,da se zaženeš v naslednje previse.Koliko je še sten in koliko smeri v njih?Kakšna so ta pota,kaj skrivajo?
Za Lomsko sem hitro ugotovil njene skrivnosti.Spodaj bolj siliš v težji svet,zgoraj pa je že kar lep samostojen izhod.

BELA PEČ, SOJ POT

BELA PEČ, SOJ POT (VI/V, 100 m, skal, solo), Kamniške alpe - torek, 23.maj 1995

Lep dan je bil,vendar sem si nekam sumljivo ogledoval navpičen poraščen svet s travo.Nikakor se nisem mogel odločiti.Vendar,ker sem bil že tukaj in po prvem raztežaju me čaka lepa pečina,sem se vseno odločil za.Vendar je to verjetno prvič in zadnjič,da sem vstopil po originalu v smer.Veliko lepši je vstop po Šleparski.Zabil sem nekaj klinov in porabil precej živcev da sem splezal prvi raztežaj.
Previsni vstop v ploščo je krasen.Dobri prijemi v luknjah,samo malo preveč narazen,tako da si ne moreš privoščiti kakšnega omahovanja.V glavnem je cela plezarija kar napeta,iz plošče v previsno zajedo in naprej po razu.Z klini je smer dobro opremljena,tako da z varovanjem ni večjih težav.

torek, 16. maj 1995

BELA PEČ, KATASTROFOLA

BELA PEČ, KATASTROFOLA (IV/III, 100 m, skala, solo), Kamniške alpe - torek, 16.maj 1995

Zastavil sem čisto spodaj v levo usmerjeni zajedi.Vrv sem razvil,nisem pa je uporabil za varovanje pet metrov štirice.Od gredine sem uporabil varovanje čeprav ga ne bi potreboval.Plezanje je še kar lepo in lahko čez še kar solidno pečino.Zadnji raztežaj sem spet plezal brez varovanja.

BELA PEČ, PRIPRAVNIŠKA VAR.

BELA PEČ, PRIPRAVNIŠKA VAR. (V/IV, 100 m, skala, solo), Kamniške alpe - torek, 16.maj 1995

Vstop je nekaj metrov desno od Šleparske,direktno v kamin Šleparske.Kar čudna strmina z travnatimi stopinjami in minimalnimi oprimki.Za napredovanje ti pride prav tudi kakšna veja,ali slabo vkoreninjen drevešček.Do kamina je slabigh 10 m brez vmesnega varovanja.Kamin sem že poznal pa sem vseno raje plezal po notranji strani.Nad kamionom je prvo stojišče.
Nadaljevanje je po grapi Šleparske.Stojišče pa je že malo bolj levo pred kratko prečnico za rob.Malo sem bil v dvomih o poteku smeri.Nad stojiščem je navpična zajeda opremljena z klini.V dvomu sem zaradi kamina,ki ga ni bilo nad zajedo,vrisan pa je v vodničku.Za robom je bil kar oduren kamin..Po premisleku se odločim za kamin.Plezanje bi bilo kar zanimivo,pa sem ves trepetal od mraza.Tretjič sem že v the skalah,pa še nisem imel lepega vremena.Prvič je bila megla,samo vrh je bil v soncu,drugič je padal sneg,sedaj pa je bilo oblačno in pihal je mrzel veter.Za sestop sem hotel uporabiti Šleparsko z spustom po vrvi.Dvakrat sem poskusilpa obakrat nisem mogel potegniti vrvi za sabo,tako da sem jo peš mahnil za robom po gozdu navzdol.

petek, 5. maj 1995

KRANJSKI DEDEC, RAKOVA GRAPA

KRANJSKI DEDEC, RAKOVA GRAPA (II/I, 200 m, skala, solo), sestop), Kamniške alpe - petek, 5.maj 1995

Da ne bi plezal po skrotju do stene iz Knja in potem delal velik ovinek v levo sem se takoj desno spustil po ozki strmi poraščeni grapi navzdol.v sestopu je malo zoprn le en prag,pa še ta je komej omembe vreden.
Z plezalno turo sem bil kar malo razočaran.Če smeri ne bi bile vpisane vodničku,ju sploh ne bi jemal kot plezalno turo.Tudi kakšna turistična pot je težja od the dveh smeri.Zato pa morata biti Kavkina in Avriklijeva smer kar prijetni smeri.Cilj za naslednjič.

KRANJSKI DEDEC, Z.RAZ

KRANJSKI DEDEC, Z.RAZ (IV-/III, 130 m, skala, solo), Kamniške alpe - petek, 5.maj 1995

Dolina Kamniške Bele je v pomlčadi in zgodnjem poletju.Kolovoz,na obeh straneh gozd,senca,prijeten hlad,ptičje petje,na koncu doline slap,v oazdju strme stene in izhodišče v planinski raj.samo prvič,ko sem se sredi poletja v najhujši vročini vrača z Planjave je nimam v najlepšem spominu.Pot se mi je vlekla v neskončnost,pri kasnejših pohodih pa sem ugotovil,da ni tako grozno dolga..Ravno prav dolga za prijeten sprehod.Tokrat sem jo iz doline mahnil desno proti Presedljaju.Samo enkrt sem šel tod na Korošico.Pot je kar precej dolga z velikimi ovinki-serpentinami čeprav ne strmo.Na desni je lep razgled na Rzeniško steno-živa podrtija.Ne vem kako lahko zlezeš čez ta prug.Ko sem prišel do Kranjskega Dedca sem bil že preveč utrujen,da bi poiskal smeri v SV steni,in sneg ki se je pojavljal v grapah je bil prav neudoben za hojo.Samo z nekaj pruski in dvema klinoma sem se odločil,da pogledam zahodni raz.Kar dobro moraš poiskati detajle kjer malo poplezaš.V bistvu ta smer ne ponudi nobenih plezalskih užitkov razen tega da si v gorah in v naravi.