ZELENIŠKE ŠPICE, PREČENJE

ZELENIŠKE ŠPICE, PREČENJE (II , skala ,solo), Kamniške alpe - ponedeljek, 27.julij 1998

Tadej jo kot že večkrat zopet našel izgovor in z južno steno Planjave ni bilo nič.Z žalostjo sem opazoval pri setopu z Srebrnega sedla naveze v smeri Humar-Škarja in v eni pod Plavim ponedeljkom.Vseno pa sem imel lep izlet po zeleniških špicah.Večjih težav sicer nisem imel ,razen malo z orentacijo.Pri drugem stolpu sem zavil preveč desno,in sestop z njega je bil malo preveč prodnat.Na koncu se nisem povzpel na vrh zadnjega čoka,ampak me je premamila lepa gruščnata greda na desni,za posladek pa sem zavil proti majhnemu oknu in se kar namučil da sem po majavem balvanu v razkoraku navzgor zlezel skozenj.

Iz vodnička:
Zeleniške Špice – Grebensko prečenje
težavnost; II ,čas 2-3 ure
prvi plezali Drenovci Bogomil Brinšek, Ivan Kovač, Pavel Kunaver,Ivan Michler in Ivan Tavčar l.1911
ZELENIŠKE ŠPICE, Prečenje , Kamniške alpe

GROSSGLOCKNER, PALLAVACHINI

GROSSGLOCKNER, PALLAVACHINI (50',III, 600 m, sneg-skala, Andrej), Visoke Ture - sobota, 6.junij 1998

VISOKE TURE Petek-sobota 05.06. - 06.06.98
112.GROSSGLOCKNER 50',III 600m

Cilj za katerega sem se že dolgo ogreval in lansko jesen pritegnil še Tadeja.V osnovi nisem niti razmišljal o kakšni smeri,bolj da le pridem na vrh.Ko sem povedal svoje namere Nataši me je ta skoraj prepričala,da je Pavallachini krasna smer,in bi jo bilo greh izpustiti.V zimskem času Tadeja ni bilo moč prepričati o kakršnem koli podvigu na Grossglocknerju zaradi dolgega dostopa ,ker je cesta neprevozna do začetka maja.V maju je bilo več slabega vremena kot sonca,in v hribih je ob vsakem deževju zapadel sneg.
Vseno pa se je po eni prestavitvi vreme le ustalilo in tudi precej segrelo.
Štirje smo se odpravljali plezati klasično smer ki so jo preplezali že davnega leta 1887.
Prvi se je premislil že doma,tako da smo se na pot odpravili trije.Dva Andreja in
Tadej s katerim sva prelezla že kar nekaj smeri.V petek ob štirih smo iz vročega kotla
prišli na prijetno hladnih 2500 višinskih metrov,in jo še izti dan z težkimi nahrbtniki
mahnili do bivaka na 3200 m.Bivak je za šest ljudi in an srečo sta bila le dva Slovaka.
Če ne bi ob dveh prikolovratila še dva slovenca,in se slovaka odparvila v smer že ob
treh zjutraj bi bila kar prijtna noč.Zjutraj se je Tadej premislil tako da sva jo v steno
mahnila le soimenjaka.Večino sva plezala neneavezana po kar dobrih stopinjah
predhodnikov,oviral me je le težak nahrbnik z vrvjo ki sem jo prenašal za izstopni
kamin.Druga polovica ki je bila bolj ledena mi povzročala kar krepke bolečine v
mečih ki niso bili ravno vajeni dve uri plezanja na konicah derez.
Izstop je bil popestritev,kamin-garnitna kamnina ki je v naših hribih ni,razen na
Pohorju v kamnolomih je bila poslastica,voda ki pa je tekla čezenj pa začimba.
Skoraj moker sem prikolovratil do izstopa.
Navzdol pa neskončne muke ogromnih daljav po gnilem snegu.