STANIČEV VRH, Labrador - Kamniške alpe
torek, 16.avgust 2005
V-/IV 120 m , skala ,solo
Popoldne ob dveh sem parkiral na Jermanci in se podal proti vrhovom v oblakih.Pri nas skoraj popoplnoma jasno nebo tukaj pa oblaki.Kmalu po odcepu za Repov kotsem srečal obupano žensko,ki se je napačno odločila po nasvetu planinca ki ga je srečala,da bo dež in se je tako pod Srebrnim sedlom obrnila.Za nsalednji dan pa je res bilo napovedano poslabšanje tokrat pa dežja naj ne bi bilo.Sicer sem pa že prejšni teden hotel tudi v dežju na turo če bi imel le čas in tokrat ga imam torej oblaki niso ovira.Bolj ko sem se bližal slapu v Repovem kotu bolj gost oblaki so se obešali okoli Zeleniških špic pa tudi zgornji del stene Planjave je bil zavit v težke oblake.Bolj me je skrbela orentacija nad slpom do Staničevega vrha če bo v oblakih.Pa se je na srečo tudi ta pokrov oblakov dvignil vseno pa sem kar krepko zablodil v brezpotje.Namesto,da bi zavil v desno grapo za vrh sem najprej zavil v skrajno levo ko pa se mi je ta postavila pokonci z zobrnim pragom sem jo obral v srednjo pa tudi ta se je izkazala za napačno ko mi je že precej visoko zaprlo pot strmo razbito pobočje prečil sem v levo potem pa se poskušal nekako prebiti čez podrt svet pa ni šlo ker nisem videl kaj me čaka višje ali še bolj strmo in krušljivo pobočje raje sem se po skrotju spustil nazaj navzdol v tokrat pravilno grapo.Če bi nadaljeval po levi varianti bi prišel pod smer ki sem jo plezal deset let nazaj in se mi je že takrat zdel ta svet grozno podrt sama zajeda pa potem prav lepa.Sedaj ko sem bil končno v pavi grapi sem hitro prišel na sedlo pod Staničevim vrhom in tudi oblaki so se dvignili na sma vrh.Zavil sem levo pod steno in iskal smer.Na srečo sem po fotografiji na spletu nekako ocenil kje naj bi smer potekala po drevesu ki je rasel med ploščami ker pa nisem zasledi nobenega klina sem nadaljeval po poti do lepo opremljene smeri ki pa ni potekala po poločnig ploščah iz slike je pa lažja kar sem potem zasledil na internetu od Labradorja.Škoda,da nisem to vedel že tokrat.Vrnil sem se nazaj do plošč in z bolj natančnim pregledom kmalu odkril klin.Vstop po čudoviti kamnini sem zlezel brez varovanja pod ploščo ki je ocenjena z pet minus pa sem si pripravil varovanje.Prehod pa je bil spet ena sama uživancija do podstrehe potem pa desno do klina in še par metrov do konca prvega raztežaja.Sledil je spust po 8 milimetrski vrvi kjer se počutiš ko pajek na nitki in ponovna ponovitev tega res lepega raztežaja.Sledila je prečka v desno ki pa se je izkazala za sprehod po poti do vstopa v zadnji težji raztežaj.Na varovališču je bil dodan staremu klinu še en nov in povezano z gurtno.Vsa smer je opremljena s klini večinoma pa z gurtnami skozi ušesa.Sledil je še en čudovit raztežaj po hrapavih žlebičih.Sama poezija plezanja.Kar prehitro sem bil na vrhu kjer pa nikakor nisem zasledil klina ki naj bi bil na koncu tega raztežaja ne srečo sem v gladki plošči odkril lep ušez za gurtno in sledil je spust navzdol ter ponovitev krasnega plezanja.Do vrha stene nisem več potreboval varovanja.Sicer pa v tako smeri bolje uplezan plezalec skoraj ne rabi varovanja.Tako lahke pet minus in lepe še nisem plezal.Ob pol sedmih sem jo že mahal v dolino in ker je spust potekal dokaj hitro sem moral še prečiti iz Repovega kota do pastircev tako da sem do avta prišel že v zadnji svetlobi.
torek, 16. avgust 2005
petek, 10. junij 2005
LEPA GLAVA, VZHODNA RAMPA
LEPA GLAVA (Vetta Bella 2049 m),
Vzhodna rampa (III-/II, 250 m , skala ,Alenka Omejc), ZahodneJulijske alpe
http://www.gore-ljudje.net/objave_view.php?pid=3488#lepa_glava
petek, 10. junij 2005
Kdaj sem nazadnje plezal v gorah v navezi?Vso noč sem se premetaval in šele proti jutru sem za uro res potonil v trdni spanec.Ali je to strah ali trema ali kaj drugega pred pričakovanim vzponom.Teden dni dopusta je že za mano in trikrat sem uspel obiskati različne plezalne vrtce po
Sloveniji pa brez kakšnih boljših vzponov.Najboljša smer,ki sem jo preplezal je bila 5b.Zaradi slabega vremena vse do zjutraj nisem vedel v katere hribe bova šla z Alenko na prvo njeno plezalno turo.Še dobro,da ji bil ta teden na internetu objavljen nek stari plezalni vodniček za Bele vode Miheliča.Veliko pohval sem že slišal o tem predelu zahodnih Julijcev pa zaradi meje in nezadostne literature mi je ta predel ostal za ne najbolj uspešne čase mojega plezanja.
Ob pol petih zjutraj sva se z Alenko odpravila proti Gorenjski,po ogledu hribov,ki so bili pokriti s snegom ki je zapadel čez noč in obljubljenim lepšim vremenu na zahodu sva se kljub temačnim oblakom kar malo skeptično odpeljala na turo.Bolj sva se bližala italjanski meji bolj so ostajali beli vrhovi za nama in tudi grozeči temni oblaki so se kar razkadili.Vstop v Bele vode sva komaj našla.Ozka grapa,slabo parkirišče in majhna tabla ki jo mimogrede spregledaš.Po pregledu in vseh treh malo večjih grap sva odkrila pravo ki sva jo pri prvem mimohodu spregledala.Ko sem stopil iz avta me je kar zazeblo.Vendar želja in strah po avanturi sta pač močnejša in še pred Alenko nisem hotel pokazati svojega strahu.Nevem tako zelo si želim plezanja potem pa ko le dočakam ta redek trenutek bi se najraje obrnil in se šel sprehajat po gozdnih poteh.Še dobro,da je bila Alenka z mano.Vsak z eno vrvjo in polno opremo za plezanje v petici sva se odpravila po gozdovih Belega potoka v breg.Vso pot sva si izmenjavala mnenja in želje o hribolazništvu.In kar mimogreda sva bila pri koči.Les_Lepa+glava.jpg)
en koča v ne najboljšem stanju ne pa tako slaba,da bi bila nevarna za prenočevanje kot je bil komentar na forumu.Z Alenko sva kar malo v strahu pogledova proti stenam Lepe glave in Visoke police ter smer Diretisimo,ki je speljana v osrednjem delu stene.Kar sem videl me je navdalo z obupom.Moja plezalna forma je daleč od tega,da bi z užitkom plezal v tako strrmi steni in in še z odgovornjostjo do Alenke.Lepe glava je ponujala prijaznejši pogled na svoje tri gredine.Tako da sem se ob pogledu na direktno in na gredeno kaj hitro odločil za lažjo varianto.Alenka je prepustila odločitev meni.Ko sva šla v dolino nama je bilo obema malo žal za res čudovito skalo v Diretissimi.Pot do stene v Lepi glavi sva narobe ocenila in jo mahnila v desno po markirani poti na vrh Lepe glave,tako sva se morala nekje na sredi poti direktno odpraviti po krušljivi grapi do stene.Ko sva prišla bliže me je spet čakala odločitev med osredno rampo ki se začne po črnem kaminu ali lažji gornji rampi.Kaminska me je že takoj odbila s svojo navpičnostjo.Prav pa najlažja smer,ki ni najlepša pa po vodničku največkrat plezana.Ker ja rampa izgledala zelo lahka sva se z Alenko navezala le na enojno vrv,uredila varovališče po pravilih in sem krenil v strmino.Plezanje je bilo še kar zanimivo le za varovanje malo prelahko vendar nisem bil sam in nisem hotel nobenega tveganja.Več ko plezaš hodiš.Se pa vleče in kar ni hotelo biti konca raztežajev.Bolj zanimiv je bil predzadnji ko se je gredina zožila in je bil prehod nekaj metrov bolj zračnih.Po vseh raztežajih sva se le prebila do vrha.Čudovit dan in čudovit razgled na plezalni raj Belega potoka in na drugi strani Mrzle vode.In sestop po poti proti koči.Pri odcepu za Diretisimo je bila obojina želja da zaradi zgodnje uri greva vsaj do vznožja smeri im jo mogoče splezava.A je že po nekaj metrih poti do stene pot ki je bolj spominjala na kamnolomski nasip prečkala izpostavljen detajl .Ozka izpostavljena steza je bila za mojo psiho tokrat prehuda in le nerad sem še Alenko prepričal da imava za danes dovolj.In sledil je hiter sestop v dolino in v poznih popoldanskih urah sva bila že doma.
Vzhodna rampa (III-/II, 250 m , skala ,Alenka Omejc), ZahodneJulijske alpe
http://www.gore-ljudje.net/objave_view.php?pid=3488#lepa_glava
petek, 10. junij 2005
Kdaj sem nazadnje plezal v gorah v navezi?Vso noč sem se premetaval in šele proti jutru sem za uro res potonil v trdni spanec.Ali je to strah ali trema ali kaj drugega pred pričakovanim vzponom.Teden dni dopusta je že za mano in trikrat sem uspel obiskati različne plezalne vrtce po
Sloveniji pa brez kakšnih boljših vzponov.Najboljša smer,ki sem jo preplezal je bila 5b.Zaradi slabega vremena vse do zjutraj nisem vedel v katere hribe bova šla z Alenko na prvo njeno plezalno turo.Še dobro,da ji bil ta teden na internetu objavljen nek stari plezalni vodniček za Bele vode Miheliča.Veliko pohval sem že slišal o tem predelu zahodnih Julijcev pa zaradi meje in nezadostne literature mi je ta predel ostal za ne najbolj uspešne čase mojega plezanja.Ob pol petih zjutraj sva se z Alenko odpravila proti Gorenjski,po ogledu hribov,ki so bili pokriti s snegom ki je zapadel čez noč in obljubljenim lepšim vremenu na zahodu sva se kljub temačnim oblakom kar malo skeptično odpeljala na turo.Bolj sva se bližala italjanski meji bolj so ostajali beli vrhovi za nama in tudi grozeči temni oblaki so se kar razkadili.Vstop v Bele vode sva komaj našla.Ozka grapa,slabo parkirišče in majhna tabla ki jo mimogrede spregledaš.Po pregledu in vseh treh malo večjih grap sva odkrila pravo ki sva jo pri prvem mimohodu spregledala.Ko sem stopil iz avta me je kar zazeblo.Vendar želja in strah po avanturi sta pač močnejša in še pred Alenko nisem hotel pokazati svojega strahu.Nevem tako zelo si želim plezanja potem pa ko le dočakam ta redek trenutek bi se najraje obrnil in se šel sprehajat po gozdnih poteh.Še dobro,da je bila Alenka z mano.Vsak z eno vrvjo in polno opremo za plezanje v petici sva se odpravila po gozdovih Belega potoka v breg.Vso pot sva si izmenjavala mnenja in želje o hribolazništvu.In kar mimogreda sva bila pri koči.Les
_Lepa+glava.jpg)
en koča v ne najboljšem stanju ne pa tako slaba,da bi bila nevarna za prenočevanje kot je bil komentar na forumu.Z Alenko sva kar malo v strahu pogledova proti stenam Lepe glave in Visoke police ter smer Diretisimo,ki je speljana v osrednjem delu stene.Kar sem videl me je navdalo z obupom.Moja plezalna forma je daleč od tega,da bi z užitkom plezal v tako strrmi steni in in še z odgovornjostjo do Alenke.Lepe glava je ponujala prijaznejši pogled na svoje tri gredine.Tako da sem se ob pogledu na direktno in na gredeno kaj hitro odločil za lažjo varianto.Alenka je prepustila odločitev meni.Ko sva šla v dolino nama je bilo obema malo žal za res čudovito skalo v Diretissimi.Pot do stene v Lepi glavi sva narobe ocenila in jo mahnila v desno po markirani poti na vrh Lepe glave,tako sva se morala nekje na sredi poti direktno odpraviti po krušljivi grapi do stene.Ko sva prišla bliže me je spet čakala odločitev med osredno rampo ki se začne po črnem kaminu ali lažji gornji rampi.Kaminska me je že takoj odbila s svojo navpičnostjo.Prav pa najlažja smer,ki ni najlepša pa po vodničku največkrat plezana.Ker ja rampa izgledala zelo lahka sva se z Alenko navezala le na enojno vrv,uredila varovališče po pravilih in sem krenil v strmino.Plezanje je bilo še kar zanimivo le za varovanje malo prelahko vendar nisem bil sam in nisem hotel nobenega tveganja.Več ko plezaš hodiš.Se pa vleče in kar ni hotelo biti konca raztežajev.Bolj zanimiv je bil predzadnji ko se je gredina zožila in je bil prehod nekaj metrov bolj zračnih.Po vseh raztežajih sva se le prebila do vrha.Čudovit dan in čudovit razgled na plezalni raj Belega potoka in na drugi strani Mrzle vode.In sestop po poti proti koči.Pri odcepu za Diretisimo je bila obojina želja da zaradi zgodnje uri greva vsaj do vznožja smeri im jo mogoče splezava.A je že po nekaj metrih poti do stene pot ki je bolj spominjala na kamnolomski nasip prečkala izpostavljen detajl .Ozka izpostavljena steza je bila za mojo psiho tokrat prehuda in le nerad sem še Alenko prepričal da imava za danes dovolj.In sledil je hiter sestop v dolino in v poznih popoldanskih urah sva bila že doma.
Naročite se na:
Objave (Atom)