petek, 30. junij 2006

STANIČEV VRH, LABRADOR

STANIČEV VRH, Labrador - Kamniške alpe V-/IV 120 m , skala ,solo
petek, 30. junij 2006

Vračal sem se z vrha stene po uspešnem vzponu v smeri Triperesna deteljica, ki sem jo zmogel brez varovnja.Res je samo štirka in odlična skala vendar za štiridesetletnika z okroglim trebuščkom,z le dvema smerema letos in v večernih urah če se ne hvalim uspeh.Ampak ko sem šel mimo Labradorje,ki me je lansko leto tako navdušil in dolina je bila še obsijana s soncem sem se kar podal v smer.Vrv sem imel privezano za pas za vsak primer če bi se moral kje varovati ali spustiti v vznošje.Res sem užival.Prve metre v krasnih žlebovih mimo drevesa do ključnega dela smeri.Tukaj sem pod detajlom potegnil vrv skozi svedrovec in z zavestjo,da je to le blažji žegen v lepem plezanju premagal detajlček.Na gredini sem potegnil vrv za sabo in se sprehodil do desno do naslednjega raztežaja.Nazadnje sem se na tej travnati prečki varoval,pa sploh ne vem zakaj saj je kot steza.Čakal me je lep enakomerno težak strm raztežaj, ki naj bi bil na zečetku enako težak kot pri spodnjem delu.Ta del sem užival brez varovanja v lepem hitrem plezanju, ki bi se moral raztegniti v kakšnih 10 raztežajev.Ampak tudi v enem samem je užitek se vzpenjati po čudoviti skali s trdnimi oprimki.Na vrhu je sledil sestop levo nazaj pod steno in v moj apartma v prvo nadstropje.Razgled iz postelje je bil res enkraten.Kamnik,Mengeš,Trzin in vse do Ljubljane polno lučk tukaj gori v tej votlini pa spokojni mir.Lepo mesto za štetje nočnega letalskega prometa.Ležišče je bilo nekoliko trdo imel sem le bivak vrečo in rahlo hladno vendar sem zjutraj poležal tja do osme ure preden sem se počasi odpravil v dolino.Na začetku sem še malo potipal skalo a me je hitro minilo vse veselje do plezanja.Včerajšni dan je naredil svoje.