KAMNITNIK četrtek, 23.03.2000
Klini 4bc 8 m
četrtek, 23. marec 2000
petek, 25. februar 2000
sobota, 15. januar 2000
VELIKA BABA GRAPA
VELIKA BABA GRAPA III,50'-40' 700 MELITA PUNGERČAR - sobota, 15.januar 2000
Karmen ni bila ravno zadovojna,da se spet odpravljam v hribe.Melitina želja je bil Sinji slap vendar smo se na pobudo Tadeja odpravili v Grapo med V.Babo in Ledinskim vrhom.Pravzaprav lahko rečem,da mi ni žal,na koncu je izpadla kot kar zahtevna tura ,ki se je zaključila v večernih urah.Hoja v skupini mi ni ravno povšeči,so pa druge prednosti.Zadnji sem lepo hodil kot ovca za čredo.Začetek grape mimo ledinskih slapov ,ki sta res čudovita .Vendar nas kmalu ustavi kopen spodjeden kamin,desno pa strm zasnežen odstavek in rampa v desno ki ,pa ni bila vidna.Tadej je šel naprej,za njim Melita,Pri rampi je Tadej ugotovil ,da ni ravno idealna ,viseča navzdol z malo snega za to sta se raje obrnila.Seveda je bilo potrebno za melito urediti varovanje.Medtem je Andrej splezal kamin.Tudi nam ni preostalo kot,da gremo za njem.Jaz sem se ga prvi lotil.Tako kot s tem kaminom ne pomnim, da bi se kje namučil,oprimki pomrznenje,stopov nobenih,plezanje na dray tooling-se pravi z cepini.Po nasvetu Andreja sem zataknil cepin kot na vzod v zagozdeno skalo in tako pridobljeno štrlečo palco s e povlekel navzgor in upal da v obraz ne dobim zagozdene skale in cepina.
Karmen ni bila ravno zadovojna,da se spet odpravljam v hribe.Melitina želja je bil Sinji slap vendar smo se na pobudo Tadeja odpravili v Grapo med V.Babo in Ledinskim vrhom.Pravzaprav lahko rečem,da mi ni žal,na koncu je izpadla kot kar zahtevna tura ,ki se je zaključila v večernih urah.Hoja v skupini mi ni ravno povšeči,so pa druge prednosti.Zadnji sem lepo hodil kot ovca za čredo.Začetek grape mimo ledinskih slapov ,ki sta res čudovita .Vendar nas kmalu ustavi kopen spodjeden kamin,desno pa strm zasnežen odstavek in rampa v desno ki ,pa ni bila vidna.Tadej je šel naprej,za njim Melita,Pri rampi je Tadej ugotovil ,da ni ravno idealna ,viseča navzdol z malo snega za to sta se raje obrnila.Seveda je bilo potrebno za melito urediti varovanje.Medtem je Andrej splezal kamin.Tudi nam ni preostalo kot,da gremo za njem.Jaz sem se ga prvi lotil.Tako kot s tem kaminom ne pomnim, da bi se kje namučil,oprimki pomrznenje,stopov nobenih,plezanje na dray tooling-se pravi z cepini.Po nasvetu Andreja sem zataknil cepin kot na vzod v zagozdeno skalo in tako pridobljeno štrlečo palco s e povlekel navzgor in upal da v obraz ne dobim zagozdene skale in cepina.
nedelja, 9. januar 2000
ZELENIŠKE ŠPICE SEDELŠČKOVA GRAPA
ZELENIŠKE ŠPICE SEDELŠČKOVA GRAPA 80'/40' 125 MELITA PUNGERČAR - nedelja, 9.januar 2000
Zadnja tura v hribe mi je bila v jeseni Grintavčev steber,če odmislim Kamniški vrh.Za skupno turo,ki se je na koncu pripeljala nisem bil ravno navdušen.Raje kot čakanje pod slapom,da pridem na vrsto bi gazil do vrha Planjave kar je bil moj prvotni načrt ,če me ne bi poklical Tadej in bil za sprehod v Repov kot.Bilo nas je šest,Tadej,njegov bratranec Andrej,Helena,Mojca,Melita in jaz.Kar cela procesija,ki se je počasi prebijala skozi Sedelščkovo grapo.Edini skok v grapi je bil le delno zaledenel,tako da ni nudil prav posebno uživaškega lednega plezanja.Pa tudi trajalo je,da je Tadej vse tri dame varoval,da so prilezle čez skok.V slapu v Repovem koti ,ki je bil res lepo zaledenel se je že drenjala skupina tečajnikov z dvema profesorjema.Na srečo jih je večina že odplezalo slap,tako da je kmalo lahko Andrej še za našo skupino naredil varovanje,edino on je zlezel slap naprej,vsi ostali smo ga zlezli na top rop.Meliti in Heleni je šlo ,verjetno zaradi velikosti veliko lažje od Mojce ,ki je precej manjše rasti.Heleno sem občudoval v njeni vztrajnost praskanja z zgodovinskimi derezami in letnimi čevlji ki ji niso nudili kakšno trdni oporo v nogah in je bolj plezala z stranskimi konicami derez kot sprednjimi.Meni za čuda ni delal večjih težav,led je bil idealen,luknje za cepin narejene in stopnje utrjene,pravo nasprotje prvemu vzponu čez ta salp ko sem imel steklen led in nobenih sledi predhodnikov.Spomnim se da me je vsredini slapu krepko navijalo.
Zadnja tura v hribe mi je bila v jeseni Grintavčev steber,če odmislim Kamniški vrh.Za skupno turo,ki se je na koncu pripeljala nisem bil ravno navdušen.Raje kot čakanje pod slapom,da pridem na vrsto bi gazil do vrha Planjave kar je bil moj prvotni načrt ,če me ne bi poklical Tadej in bil za sprehod v Repov kot.Bilo nas je šest,Tadej,njegov bratranec Andrej,Helena,Mojca,Melita in jaz.Kar cela procesija,ki se je počasi prebijala skozi Sedelščkovo grapo.Edini skok v grapi je bil le delno zaledenel,tako da ni nudil prav posebno uživaškega lednega plezanja.Pa tudi trajalo je,da je Tadej vse tri dame varoval,da so prilezle čez skok.V slapu v Repovem koti ,ki je bil res lepo zaledenel se je že drenjala skupina tečajnikov z dvema profesorjema.Na srečo jih je večina že odplezalo slap,tako da je kmalo lahko Andrej še za našo skupino naredil varovanje,edino on je zlezel slap naprej,vsi ostali smo ga zlezli na top rop.Meliti in Heleni je šlo ,verjetno zaradi velikosti veliko lažje od Mojce ,ki je precej manjše rasti.Heleno sem občudoval v njeni vztrajnost praskanja z zgodovinskimi derezami in letnimi čevlji ki ji niso nudili kakšno trdni oporo v nogah in je bolj plezala z stranskimi konicami derez kot sprednjimi.Meni za čuda ni delal večjih težav,led je bil idealen,luknje za cepin narejene in stopnje utrjene,pravo nasprotje prvemu vzponu čez ta salp ko sem imel steklen led in nobenih sledi predhodnikov.Spomnim se da me je vsredini slapu krepko navijalo.
Naročite se na:
Objave (Atom)