STANIČEV VRH, Labrador - Kamniške alpe
torek, 16.avgust 2005
V-/IV 120 m , skala ,solo
Popoldne ob dveh sem parkiral na Jermanci in se podal proti vrhovom v oblakih.Pri nas skoraj popoplnoma jasno nebo tukaj pa oblaki.Kmalu po odcepu za Repov kotsem srečal obupano žensko,ki se je napačno odločila po nasvetu planinca ki ga je srečala,da bo dež in se je tako pod Srebrnim sedlom obrnila.Za nsalednji dan pa je res bilo napovedano poslabšanje tokrat pa dežja naj ne bi bilo.Sicer sem pa že prejšni teden hotel tudi v dežju na turo če bi imel le čas in tokrat ga imam torej oblaki niso ovira.Bolj ko sem se bližal slapu v Repovem kotu bolj gost oblaki so se obešali okoli Zeleniških špic pa tudi zgornji del stene Planjave je bil zavit v težke oblake.Bolj me je skrbela orentacija nad slpom do Staničevega vrha če bo v oblakih.Pa se je na srečo tudi ta pokrov oblakov dvignil vseno pa sem kar krepko zablodil v brezpotje.Namesto,da bi zavil v desno grapo za vrh sem najprej zavil v skrajno levo ko pa se mi je ta postavila pokonci z zobrnim pragom sem jo obral v srednjo pa tudi ta se je izkazala za napačno ko mi je že precej visoko zaprlo pot strmo razbito pobočje prečil sem v levo potem pa se poskušal nekako prebiti čez podrt svet pa ni šlo ker nisem videl kaj me čaka višje ali še bolj strmo in krušljivo pobočje raje sem se po skrotju spustil nazaj navzdol v tokrat pravilno grapo.Če bi nadaljeval po levi varianti bi prišel pod smer ki sem jo plezal deset let nazaj in se mi je že takrat zdel ta svet grozno podrt sama zajeda pa potem prav lepa.Sedaj ko sem bil končno v pavi grapi sem hitro prišel na sedlo pod Staničevim vrhom in tudi oblaki so se dvignili na sma vrh.Zavil sem levo pod steno in iskal smer.Na srečo sem po fotografiji na spletu nekako ocenil kje naj bi smer potekala po drevesu ki je rasel med ploščami ker pa nisem zasledi nobenega klina sem nadaljeval po poti do lepo opremljene smeri ki pa ni potekala po poločnig ploščah iz slike je pa lažja kar sem potem zasledil na internetu od Labradorja.Škoda,da nisem to vedel že tokrat.Vrnil sem se nazaj do plošč in z bolj natančnim pregledom kmalu odkril klin.Vstop po čudoviti kamnini sem zlezel brez varovanja pod ploščo ki je ocenjena z pet minus pa sem si pripravil varovanje.Prehod pa je bil spet ena sama uživancija do podstrehe potem pa desno do klina in še par metrov do konca prvega raztežaja.Sledil je spust po 8 milimetrski vrvi kjer se počutiš ko pajek na nitki in ponovna ponovitev tega res lepega raztežaja.Sledila je prečka v desno ki pa se je izkazala za sprehod po poti do vstopa v zadnji težji raztežaj.Na varovališču je bil dodan staremu klinu še en nov in povezano z gurtno.Vsa smer je opremljena s klini večinoma pa z gurtnami skozi ušesa.Sledil je še en čudovit raztežaj po hrapavih žlebičih.Sama poezija plezanja.Kar prehitro sem bil na vrhu kjer pa nikakor nisem zasledil klina ki naj bi bil na koncu tega raztežaja ne srečo sem v gladki plošči odkril lep ušez za gurtno in sledil je spust navzdol ter ponovitev krasnega plezanja.Do vrha stene nisem več potreboval varovanja.Sicer pa v tako smeri bolje uplezan plezalec skoraj ne rabi varovanja.Tako lahke pet minus in lepe še nisem plezal.Ob pol sedmih sem jo že mahal v dolino in ker je spust potekal dokaj hitro sem moral še prečiti iz Repovega kota do pastircev tako da sem do avta prišel že v zadnji svetlobi.
