RADUHA, ZAGORČEVA

RADUHA, ZAGORČEVA (V+/V, 150 m, skala, solo), Savinjske alpe - sobota, 22.julij 1995

V ta prijazni konec sveta z visokogorskimi livadami in bogatimi gozdovi bom vedno rad zahajal.Že pri prvem obisku me je presunil ta občutek miru in prijaznosti okolice.Sprehod do koče po gostem smrekovem gozdu ja prav uživaško.Pot je ravno prav dolga in položna ter v senci,da jo pri nas težko najdeš.Ob petju ptic se lahko posvetiš sebi.Zasanjaš se v prijetne misli.V koči sem si privoščil čaj in kozarček žganja za korajžo,preden sem se podal v strmine Raduhe.Vstopne oprimke v Zagorčevi sem že potipal pri prvem obisku pa vendar sem se tudi tokrat namičil,da sem zlezel iz lope v navpično zajedo.Plezanje je bilo rahlo sopihajoče v še kar solidni skali z dobrimi prijemi .Pred drugo zajedo je prekinil smer edino grdo mesto krušliv prag iz konglomerata nad njim pa se je začela res lepa zajeda z ostrimi oprimki.Stojišče sem si uredil pod kaminom in se spustil po vrvi navzdol in si privoščil malico.Nad sabo sem imel samo še en raztežaj za čodo tokrat lepega kaminskega plezanja samo iztop je bil nekoliko neroden.Izstopna raztežaja sem plezal nevarovan po grdem krušlivem svetu.Ne vem če je bil izstop ravno pravi,boljši bi bil verjetno strm raz na desni ali levi izstop po gredini.

STORŽIČ, KRAMARJEVA

STORŽIČ, KRAMARJEVA (IV/I-II, 615 m, sestop,skala, solo), - ponedeljek, 10.julij 1995

Da bi popestril turo sem se odločil za sestop po Kramarjevi.skrbel me je edino prag pod Gradom pa tudi tega sem z manjšim iskanjem uspel najti.Potem je z malo previdnosti lepo šlo navzdol.Res da bi po žrelu bil veliko prej spodaj,tako pa sem užival še v drugačnem pogledu smeri in si nabiral izkušnje pri sestopih.

STORŽIČ, MLADINSKA

STORŽIČ, MLADINSKA (IV/I-III, 600 m, skala, solo), Kamniške alpe - ponedeljek, 10.julij 1995

Tokrat sem jo z bolj umirjenim tempom ubral v breg kot leto dni nazaj,ko sem bil v treh urah že nazaj pri domu.Vstopil sem po Kramarjevi po že dobro znani grapi tako,da sem vedel za vse najlažje prehode čez skoke.Od bivaka pa se je začel nov svet.Od spodaj sem si ogledal smer po strmi grapi.Nekaj časa sem ji sledil potem pa me je shojena stezica odvedla desno iz grape in postrmem pobočju navzgor.Kar naenkrat sem bil v razbitem svetu pod vrhom.Po vsej verjetnosti sem se edini štirici v smeri izognil po stezi.V vodničku ni opisanega ne vrisanega nobenega obvoza,verjetno je kakšna kozja steza.

VEŽICA, GERŠAK-GRČAR

VEŽICA, GERŠAK-GRČAR (V+, 390 m, skala, Tadej Kodrič), Kamniške alpe - sobota, 1.julij 1995

Prvič da ne bom smeri soliral.S Tadejem sva se dogovorila,da greva v Vežice.Njega je mikala Akademska,vendar zaradi verjetnosti mokre skale v kaminu sva se menila za Močnikovo,vendar kolikor sem poznal razmere v Vežicah je bila za naju še najbolj primerna smer G-G.Še kar zgodaj sva zastavila z dostopom.Mislil sem,da bova hitreje pod steno pa se je dostop kar vlekel.Ko sva prišla pod steno sva si ogledovala vstope.Ko sem Tadeju pokazal vstop v Močnikovo jo je brez komntarja ubral naprej.Ne mene in verjetno tudi njega ni mikalo kakšno težavno ekstremno plezanje.Akademska je bila res vsa mokra tako da sve jo mahnila do G-G.Navpične plošče zaključene s previsi so se dvigovale nad nama.Kdo bo zastavil z prvim raztežajem sva izžrebala z kamenčkom,čeprav sem si želel po preučitvi raztežajev,da začnem jaz,je žreb samo potrdil moje želje.Za moje pojme sva se kar preveč ovesila z železjem.Tadeju sem pač prepustil vodstvo,ker naj bi bil izkušen alpinist.Bil je v prvem letu pripravništva jaz pa samo tečajnik.Prva štirica se mi zdela nič kaj prijetna,vmes sem zabil še majav klin in se spraševal kako bi tukaj soliral?naslednji raztežaj je bil Tadejev.Po oceni je ta raztežaj najtežji in res sem se rahlo zadihal,da sem prilezel za njim.Nadaljevanje je bilo lahko,lepo pa je bilo stojišče na ozki polički nad že kar lepo globino.Do lažje grede sva kar hitro prilezla,ko sem bil na vrsti jaz.Zaradi lahke prehodnosti sem združil dva raztežaja,zalomilo pa se je ko sem prišel v kot.Klinov nisem našel za nadaljevanje,za robom nobenega klina kjer bi po mojem morala potekati smer ni bilo nobenega.Ko sem se obrnil nazaj sem malo niže zagkledal svedrovce in potem še nekaj v strmih plateh.Ker nisem vedel kam sem si uredil stojišče.Potem sva se s Tadejem skupno odločila da jo mahneva po smeri svedrovcev.sam bi se bolj zanesel na Miheličev vodnik,tako pa ga nisva niti pogledala.Ker sem bil že spredaj in zaradi boljšega položaja je meni pripadla čast,da se nekako prebijem čez navpično ploščo.To je bilo res plezanje na moji skrajni meji zmogljivosti,majhni oprimki z natančnim obremenjevanjem stopov.Doma sem ugotovil,da je ta plošča pripadala to leto opremljeni novi smeri Tik pred dvanajsto in da je ocena tega raztežaja VII-.Naslednji raztežaj je pripadal Tadeju in sem bil kar vesel ker sem se še tako kar namučil v čudovitem dvojnem žlebu čez ploščo.nad tem so sledili trije lažji raztežaji po gredinah.Potem pa se nama je spet zalomilo.Jaz sem predlagal da bi izstop izpeljala čez malo krušlivo steno,Tadeju pa razbit svet ni preveč odgovarjal,tako da sve po gredini v levo izkala lažji izstop na vrh.Odkrila sva ravno lepo zajedo ki je potekala po levi strani votline.Začel sem jaz pa sem moral zaradi prevelikega trenja vrvi na sredi zajede nerediti štant.potem pa se je zgodila kar mala tragedija.tedi se je nekako pregvozdil do vrha zajede prestopil desno na raz in za rob in kar naenkrat je zabinglajl zraven mene.Dobro da so zarjaveli klini zdržali.Tudi ta zajeda je pripadala drugi smeri z oceno VI,zadnji izstop sva opravila po kaminu SZ raza..V celi steni sve prečila čez štiri smeri.Polom iz orentacije bi temu rekel.