Predvor

Predvor Sreda; 27.12.2006

Krožni potep okoli jezera v hladnem vendar lepem decemberskem dnevu .

Postojnska jama

Postojnska jama Ponedeljek; 25.12.2006
Ogled živih jaslic v jami ,vožnja z vlakom in ogled jamskih čudes.
http://www.postojnska-jama.si/?cat=6&lang=si

Palovče

Palovče Nedelja; 26.11.2006

Sprehod od odcepa za Stari grad do domačije na Palovčah kjer so punce delale adventne venčke,jaz pa sem se vrnil do avta in ga pripeljal do domačije potem pa odkril v gozdu nad vasjo lep balvanski problemček.

STENA NAD ŽRELOM, SMER MIMO MALEGA ČRNEGA TRIKOTNIKA

STENA NAD ŽRELOM, SMER MIMO MALEGA ČRNEGA TRIKOTNIKA (IV-/III,II, 150 m, skala, solo), Kamniške alpe - torek, 22.avgust 2006

Res je bilo kot podarjeno dopoldne, ko mi je Berce povadal da zaradi elektrike lahko začnem šele po tretji uri.Vreme za prvi del dneva je bilo obetavno in kot nalašč se mi je porodila ideja da obiščem kakšno planinsko kočo v Kamniški,če pa bi se do nje še kaj lahko splezalo toliko bolje.Odprl sem knjigo Jezersko kjer sem imel že ogledano nekaj lažjih smeri do Češke koče in Ledinske.Stena nad Žrelom je bila lep prikazana in tudi smeri ena spodnje četrte stopnje druga pete in ne daljše od stopedest metrov.Drejčeva pod Češko kočo se mi je zdela rahlo vprašljiva glede poraščenosti in krušljivosti skale.In uro in pol dostopa do Ledin je pomenilo da lahko turo opravim v štirih urah.Dovolj še za jutranjo kavico.Vendar sem se zjutraj kar težko odprail.Kar malo sem se moral prisiliti da sem ob pol osmih le spakiral stvari in odšel na Jezersko.Vijugasta pot naJezersko in potem naprej od Planšarskega jezera mimo skupin mladih planincev do postaje žičnice.S sabo sem imel vso plezalno opremo za lažje plezanje vendar vseno nahrbnik ni bil pretirano težak.Z lahko sem v jutranjem zraku napredoval po poti mimo stene pod Češko kočo do žrela kjer sem kar nekajkrat bil.Največkrat pozimi z dvakratnim poskusom v Teranovi ter nočnim sestopom z Melit ko smo plezali grapo v Ledinskem vrhu in planinskem izletu s Karmen iz Češke koče na Ledine.Opis vstopa mi ni bil čisto jasen in kosem prišel v žrelo sem obupno iskal kje bi bil lahko vstop v smer v kar grdo krušljivi steni.Sredi Žrela sem še splezal v desno tik pod steno ampak izgled je bil obupen in po krušljivi rampisem se potem komaj vrnil.Ker nisem odkril vstopa sem jo ubral naprej skozi žrelo pač,da pogledam če je višji nad žrelom kaj bolj prijazneg,drugače bo pa izlet ko koče na Ledinah.A se je po izstopu iz Žrela desno pojavila prijazna položna stena.Hura to bo ta pravo in po stotih metrih sem že ugotovil kje poteka petica malo desno pa odkril svedrovce čez ploščo kar je bilo verjetno novejše delo.Opremil sem se odvil vrv in zaplezal desno od svedrovcev v ne pretežkem svetu navzgor po žlebu potem rahlo desno in že sem bil na široki gredini kjer naj bi bil ključ smeri.pod trikotnim previsom z dobrimi oprimki sem prečil desno in potem še dva odprta detajla po razčlenjenih ploščah.V vsej smeri nisem opazil nobenega klina,pa tudi sam nisem čutil potrebe po varovanju.Stena je položna z bolj strmimi prhodi in solidni skali.Kra nerodno mi je bilo potem sestop do koče ko sem žvenketal kot krava z zvoncem.Še pir pri koči ter v dolini in popoldansko službo.

STANIČEV VRH, LABRADOR

STANIČEV VRH, Labrador - Kamniške alpe V-/IV 120 m , skala ,solo
petek, 30. junij 2006

Vračal sem se z vrha stene po uspešnem vzponu v smeri Triperesna deteljica, ki sem jo zmogel brez varovnja.Res je samo štirka in odlična skala vendar za štiridesetletnika z okroglim trebuščkom,z le dvema smerema letos in v večernih urah če se ne hvalim uspeh.Ampak ko sem šel mimo Labradorje,ki me je lansko leto tako navdušil in dolina je bila še obsijana s soncem sem se kar podal v smer.Vrv sem imel privezano za pas za vsak primer če bi se moral kje varovati ali spustiti v vznošje.Res sem užival.Prve metre v krasnih žlebovih mimo drevesa do ključnega dela smeri.Tukaj sem pod detajlom potegnil vrv skozi svedrovec in z zavestjo,da je to le blažji žegen v lepem plezanju premagal detajlček.Na gredini sem potegnil vrv za sabo in se sprehodil do desno do naslednjega raztežaja.Nazadnje sem se na tej travnati prečki varoval,pa sploh ne vem zakaj saj je kot steza.Čakal me je lep enakomerno težak strm raztežaj, ki naj bi bil na zečetku enako težak kot pri spodnjem delu.Ta del sem užival brez varovanja v lepem hitrem plezanju, ki bi se moral raztegniti v kakšnih 10 raztežajev.Ampak tudi v enem samem je užitek se vzpenjati po čudoviti skali s trdnimi oprimki.Na vrhu je sledil sestop levo nazaj pod steno in v moj apartma v prvo nadstropje.Razgled iz postelje je bil res enkraten.Kamnik,Mengeš,Trzin in vse do Ljubljane polno lučk tukaj gori v tej votlini pa spokojni mir.Lepo mesto za štetje nočnega letalskega prometa.Ležišče je bilo nekoliko trdo imel sem le bivak vrečo in rahlo hladno vendar sem zjutraj poležal tja do osme ure preden sem se počasi odpravil v dolino.Na začetku sem še malo potipal skalo a me je hitro minilo vse veselje do plezanja.Včerajšni dan je naredil svoje.

OSP, MEDO

OSP, MEDO (V+/IV-V, 110 m, skala, Alenka Omejc), Slovenska Istra - petek, 21.april 2006

In nadaljevanje dopoldanskgae plezanja v Storžiču po zasneženih grapah sem preselil v vroče primorske stene.Alenka me je poklicala prej še na poti izpod Storžiča domov kjer sem se moral še stuširati,dati sušiti premošeno zimsko opremo za Alenko pobrati bundo ker bo dol šla z mano zvečer pa nazaj na avtoštop.Meni je vseno le das mi Medota ni potrebno solirati.Solo vzponov imam za danes krepko čez glavo.Po vseh teh opravkih sva se ob tretji uri le izmotala iz Ljubljanskega vrveža.Ob spominih in željah po gorniških avanturah sva bila hitro v Ospu.Parkiral sem kar pred domom kot v starih časih.K cerkvi je bila postavljena tabla o prepovedi prometa razen za domačine in prejšni teden je bil po poročilih na internetu zaradi uvedbe plačevanja parkirnine ves Osp zabarakadiran.Tokrat je bilo spokojno vroče popoldne.Navlekel sem si pajkice in majico s kratkimi rokavi kot nekoč kosem bil v najboljši plezalni formi.Vseno pa me je rahlo grabil strah.Od mojega zadnjega vzpona je minilo dvanajst let in tešavnost smeri so dvignili iz V. na 5c kar pomeni zame skrajno mejo ki sem jo letos preplezal v vrtcih.Do pod stene sem komaj dohajal Alenko,ki ima res neverjetno kondicijo in še sonce je kar pripekal.No pod steno sem se lahko malo odahnil.Alenka je predlagala da prvi raztežaj ki je ocenjen s trojko kar preslirava.Prav preveč nisem bil navdušen nisem pa hotel pokazati kakšnega strahu saj se za starega mačka ki je Medota trikrat presoliral se kaj takega ne bi spodobilo.Z vrvjo okoli ram sem kar hirtro bil pri prvem varovališču.Razen dveh detajlov ko se je bilo treba skobacati čez dva praga ni bilo večjih težav.Bilo je dobro za samopotrditev tale prvi raztežaj.Alenko sem počakal na res krasni polički.Kar nekaj časa je ni bilo za mano tako ,da me je že rahlo skrbelo drugače pa je bila prava uživancija počivanje in razgledovanje v osrčju stene.

Iz vodnička:
SMER MEDO V/IV, 120 rn,
Prva plezala Slavko Šikonja in Franci Vrankar l. 1979
OSP, MEDO - Slovenska Istra

STORŽIČ, PETO ŽRELO

STORŽIČ, PETO ŽRELO (40', 300 m, sneg, sestop, solo), Kamniške alpe - petek, 21.april 2006

STORŽIČ, KRAMARJEVA

STORŽIČ, KRAMARJEVA (40-65', 615 m, sneg, solo), Kamniške alpe - petek, 21.april 2006

Kar malo z žalostjo sem pogledoval od Bele peči proti severni strani Storžiča, kjer so bile še vse grape čudovito polne snega.Brez derez bi bilo neumnost poskusiti z vzponom po Kramarci.Na poti domov pa se mi je porodila ideja da nekako pridem do derez.Za samo eno turo se mi je nakup ob mojem slabem finačnem stanju zdel neumen,sem se pa spomnil na Alenko kateri sem že nekajkrat posodil kos plezalne opreme.Mogoče mi tokrat lahko vrne uslugo.Popoldne sem jo poklicalin zadevo sva hitro rešila.Ima dereze in naslednji dan ne gre plezat.Niso avtomatske imajo pa dvanajst zob.In proti večeru se mi je porodila še ena nora ideja.Dopoldne plezanje po grapah popoldne pa martninčkat v Osp.Še enkrat sem poklical Alenko in ji predlagal popoldanski vzpon po Medotu.Bila je takoj za stvar.Sedaj sem moral vso zakuhano stvar še izvesti.Dopust sem imel in vremenska napoved je bila ugodna.
Zjutraj odpeljem otroke v vrtec in tokrat že drugič v dveh dneh se odpeljem mimo Loma pod Storžič.Tokrat z avtom nisem mogel prav do doma pod Storžičem.Nekje sredi poti sem pred sabo zagled avto z utripajočimi lučmi in po opisu na internetu da mogoče je že možna vožnja z avtom prav do doma sem se raje obrnil in parkiral na najbližji možni lokaciji.Kljub temu,da me je v desno vabil senožet kjer bi hitro prišel na pot do doma sem šel pogledat kaj se dogaja pri avtomobilu pred mano ki je bil še zmeraj sredi ceste.Ko sem prišel do avta je okoli njega skakal možakar mojih let in poskušal poriniti citroena karavan iz kupa senga ob robu ceste.Kolesnice so bile poledenele in verjetno ga je zaneslo.Avto mu ni več vžgal tako da sva ga na roke le nekako izkopala in porinila na cesto.Dobro delo me je malo zadržalo pri hitrem vzponu na vrh.Sam sem zavil desno v gozd in naravnost navzgor proti domu.Pri domu sem bil že rahlo zasopihan in začela se je debele plundrasta snežna odeja.Letos me je plaz presenetil.Kmalu nad spomenikom ponesrečenim v gorah se je začel.Gozda ni bilo nikjer.Precej širok plaz je poravnal in polomil vse pred sabo meni pa omogočil udoben vzpon do vstopa v smer.Se je pa vleklo v nedogled in zapeljala me je še ena grapa pred Kramarco.Pod skokom v Kramarci kjer je bilo zunaj le kak meter skale sem si nekako uspel natakniti Alenkine dereze.Z novimi čevlji in tujimi derezami sem se počutil precej nerodno in plezanje po trdem snegu nad skokom mi nikakor ni steklo.In zaradi obilice snega je bila stmina enakomerna.Izvoz desno iz grape pod bivak je bil nekam čudno zasnežen črnega skoka pa nikjer le sneg in tudi stopinje so vodile naprej tako da sem spet na pot smeri prišel nad bivakom.Strmina pa se je kar nadaljevala in zmeraj bolj sem sopihal.Nekje sredi poti sem potegnil iz nahrbtnija še drugi cepin in sedaj je šlo nekoliko lažje po res trdem snegu kjer ni bilo nobenih udobnih stopinj.Pod prečko sem bil že res utrujen in si želel zaključiti to plezarijo.Vendar me je čakal neprijetna kopna prečka pred katero sem kar nekaj mencal preden sem se le začel nekako previdno kot po jajcih prestopati v desno.Če sedaj pomislim je kar nekako šlo tam nad tistim poledenelim toboganom z mehkimi nogami pa stvar ni bila preveč rožnata.In po prečki se je strm žleb še kar nadaljeval.Men pa se je že rahlo meglilo od napora.Nekaj podobnega kot po nagravžnem skuku v grapi med Ledinskim vrhom in Babo.Za sabo sem opazil postavo in pomislil da je mogoče tisti ,ki sem mu pomagal izkopati avto.Hitro in vztrajno je napredoval in me nad gradom kjer sem si res odahnil dohitel.S palicami v rokah se je enakomernim tempom vzpenjal.Neverjetno jaz pa komaj z dvema cepinom.Ko je prišel bliže sem prepoznal Ta črnega in bilo mi je jasno kako da se lahko šlovek sprehaja s palicami v rokar kjer drugi komaj sopiha.Jaz sem naprej sopihal po grapi on pa je zavil v zasnežene skale na desni po originalnem izstopu Cankarjeve.Ko sva se prvič srečala me je dohitel ravno tukaj le da smo takrat izpezali na Grad po Cankarjevi in tudi sam sem takrat zavil za njem po originalnem izstopu.Tokrat pa je bila grapa dovolj težak zalogaj zame.Na vrhu se je nekaj metrov nad vrhom parkiral oblak dolina pa je bila obsijana s soncem.Ta črn se je ravnal po vseh parvilih pravega planinca z malico in suhim oblačili.Mene pa je že priganjal čas če sem hotel popoldne splezati še Medota na Primorskem.Sicer pa bolje da si je Ta črn vzel čas in sem sestopal sam ker bi mi bilo kar malo nerodno če bi me kdo videl kako po vseh štirih sestopam v Peto žrelo.Pa je bil prvi del sestopa kar strm in dokaj trd sneg in nobenih stopinj in od napora in dehidracije sem se kar malo tresel.Tiste pol litra pijače sem popil do vrha.Malo sem si pomagal s snegom za prvo silo.Drugi del sestopa ja bilo bolj lomastenje po južnem snegu,ki se je preveč udiral za lepo vijuganje na čevljih ki zaradi novih podplatov itak niso dopuščala drsenja.Po plazu pa ji bil sestop spet dokaj vredu vendar sem se vseno do avta privlekel z zadnjimi močmi.Vsa tura skupaj je trajala štiri ure od osmih do dvanajstih.Hitro v avto ter domov na tuširanje ker me je Alenka že čakala za naslednjo avanturo v Ospu.

Iz vodnička:

KRAMARJEVA SMER IV/I—III, 615 m, 2-3 ur
Prvi plezali Janez Avsec, Rok Kramar in Nadko Salberger .1938
STORŽIČ, KRAMARJEVA SMER - Kamniške alpe