ZELENIŠKE ŠPICE SEDELŠČKOVA GRAPA

ZELENIŠKE ŠPICE SEDELŠČKOVA GRAPA 80'/40' 125 MELITA PUNGERČAR - nedelja, 9.januar 2000

Zadnja tura v hribe mi je bila v jeseni Grintavčev steber,če odmislim Kamniški vrh.Za skupno turo,ki se je na koncu pripeljala nisem bil ravno navdušen.Raje kot čakanje pod slapom,da pridem na vrsto bi gazil do vrha Planjave kar je bil moj prvotni načrt ,če me ne bi poklical Tadej in bil za sprehod v Repov kot.Bilo nas je šest,Tadej,njegov bratranec Andrej,Helena,Mojca,Melita in jaz.Kar cela procesija,ki se je počasi prebijala skozi Sedelščkovo grapo.Edini skok v grapi je bil le delno zaledenel,tako da ni nudil prav posebno uživaškega lednega plezanja.Pa tudi trajalo je,da je Tadej vse tri dame varoval,da so prilezle čez skok.V slapu v Repovem koti ,ki je bil res lepo zaledenel se je že drenjala skupina tečajnikov z dvema profesorjema.Na srečo jih je večina že odplezalo slap,tako da je kmalo lahko Andrej še za našo skupino naredil varovanje,edino on je zlezel slap naprej,vsi ostali smo ga zlezli na top rop.Meliti in Heleni je šlo ,verjetno zaradi velikosti veliko lažje od Mojce ,ki je precej manjše rasti.Heleno sem občudoval v njeni vztrajnost praskanja z zgodovinskimi derezami in letnimi čevlji ki ji niso nudili kakšno trdni oporo v nogah in je bolj plezala z stranskimi konicami derez kot sprednjimi.Meni za čuda ni delal večjih težav,led je bil idealen,luknje za cepin narejene in stopnje utrjene,pravo nasprotje prvemu vzponu čez ta salp ko sem imel steklen led in nobenih sledi predhodnikov.Spomnim se da me je vsredini slapu krepko navijalo.