Vršič

Vršič sobota 3.avgust 1996
Že drugič sem se odpravil proti Vršiču z namenom splezati Kovinarsko smer v Veliki Mojstrovki.Tokrat sem za soplezalko imel Natašo,majhno pa kar luštno dekle.Vstajanje ob polštirih zjutraj je bilo kaj klavrno.Sosedje so bili na dopustu in na meni je bila skrb za tro glavo živino v hlevu.Pa tudi sam predlog da greva že ob štirih s strani Nataše je bil precej drugačen kot Tadejevi vendar kar po mojem okusu.Vremenska napoved je bila slaba,nevihte v popoldanskem času, torej bi ob poldne morala že izplezati iz stene.Ko sva prišla prišla na Vršič sem se nekako prebudil,čeprav so mi prvi koraki proti vratcom delali še nekaj težav z ravnotežjem.Potem pa je v kar lepem svežem jutru šlo z vodstvom Nataše,ki se je zaletela v breg kot nazadnej Tadej in tudi kmalu omagala v hitrem tempu.Pod Vratci sva že nadaljevala lepo v zmerni hoji.Na Vratcih me je malo zbegala, ko je zavila desno proti Tamarju namesto pod stenami pa mi je kmalu razložila, da je ta pot sicer malo daljša pa zanjo precej bolj udobna.Melišča se ji očitno niso preveč prikupila.Drugega mi ni preostalo kot da sem ji sledil.Na Slemenu sva se ustavila in občudovala lepo nebo nad Škrlatico in čudno črno nad Poncami.Malo sva bila v dilemi ali je varno v takem vstopiti,predlagal sem da se malo usedeva in prediskutirava ali bo vreme zdržalo ali ne.Pa nisva dolgo sedela  ko se je v daljavi zaslišalo bobnenje ki je kmalu prešlo v grmenje in naju prepričalo,da niti v Kaminsko ni priporočljivo vstopiti.Počasi sva jo mahnila nazaj na Vršič in do začetka deževanja prišla do avta.Tokrat je bil lep jutranji izlet na Vršič.Z Natašo sva si obljubila, da ta dolg bo treva še poravnati.Ko sva se peljala proti domu se je nevihta razdivjala in takih bliskov ki so sekali v električne daljnovode še nisem doživel.