DOM POD STORŽIČEM
Sobota 17.01.98
Nazadnje so bile v hribih odlične razmere in tudi tokrat sem upal da bo tako.Tako sem se že v temi odpravil po bregu navzgor proti vstopu v Kramarco z upanjem,da ponovim uspešen vzpon z Megličem s katerim sva v rekordnem času predirjala Kramarco in Peto žrelo.
Vendar ko sem prišel do vstopa se me je polotila lenoba,in odpor do tveganja,kljub vsemu sem se odpravil do skalnega skoka je bil prijetno popršen z belo vato.Vse stopinje mojih predhodnikov so vodile v desno v travnati prag,ki ga nisem imel prav nič v lepem spominu in desno v strm ozek žleb z sklanimi pragi.nevem zakaj sem se odložil za tega.Prvi skok visok meter sem zmogel v razkoraku,v drugem pa ki je bil precej višji,sicer ne spodjeden kot prvi ,vendar kamnolomsko krušljiv sem se raje obrnil in nekako uspel previsni skok zlezti še navzdol.
Nekaj časa sem še občudoval jutranjo zarjo,potem pa jo poklapan mahnil v dolino in domov v posteljo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar