petek,15.11.2002
Ob devetih sem se odpravil iz službe na krajši neobremenjujoč izlet po poteh Borovniškega Pekla.Dan ni bil ravno idealen,oblačno in toplo z jugom je bil zrak prijetno osvežujoč.Skozi sotesko po stopnicah sem se kar dobro ogrel.S sabo nisem vzel nahrbtnka,le palice kar je malo nerodno za pretoplo obleko.Pred koncem soteske sem zavil po desni poti na Hudičev zob ki se priključi spet pri šestem slapu.Od zadnjega slapu se je kmalu pojavila cesta vendar me ja pot kaj kmalu usmerila v desno po lepi gozdni poti proti Pokojišču,na sredi tega dela je tudi odcep za Pristavo in Dom v Peklu.Končni cilj mi je bil Vinji vrh tako,da sko sem prišel iz gozda na travnate površine in pred sabo zagledal cerkvico na Pokojišču odpravil desno do tete na Padežu.Malo smo poklepetali in po do dobri postrežbi sem se odpravil dalje.Že ko sem hodil sem na počitnice me je vabil vrh v ozadju travnate planote sma se takrat nisem upal povzpeti na vrh bratranec Bojan pa ni bil ravno za take avanture v gozdove medvedov.Tokrat sem lahko uresniči otroške sanje.Čez travneke sem jo mahnil kar naravnost proti poraščenemu vrhu.Vmes sem ujel tudi kak kolovoz ki mi je rahlo olajšal ne naporno pot po gozdu proti vrhu.Sam vrh je porašče,na severni strani tik pod vrhom pa domuje vikend.Malo bolj prote desni sem jo mahnil navzdol do ceste in potem denes že prehojeni poti proti Pokojišču in nekje nasredi odcep v desno na Pristavo.Za otroke bi bila zelo primerna krožna pot konec slapov do Pokojišča in čez Padež nazaj do slapov.Pot do pristave je zelo strma in navzgo ne ravno lepa.dol pa je kar hitro šlo.Tudi na kmetijah na pristavi sem jo preko travnikov ubral naravnost navzdol in proti koncu ujel pot Dom-Pristava
Ni komentarjev:
Objavite komentar